Trojka meni, da je oblast ‘zakon za eno noč’: Dino, Edin in Neka ne moreta v enem dnevu sprati dveh let katastrofalne politike!

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

V majhni čaršiji je nekoč živel Ivan, znan po tem, da je pogosto sprejemal prenagljene odločitve. Vsak njegov podvig je spremljala vrsta napak – posli, ki jih ni dokončal, obljube, ki jih ni izpolnil, in načrti, ki so se vedno podrli kot hišice iz kart.

Družba v kavarni je pogosto komentirala njegove poteze, nekateri s posmehom, drugi s sočutjem. »Ivan se nikakor ne nauči,« so govorili. Minili sta dve leti, Ivan pa je bil znan po eni stvari – šel je iz napake v napako.

Nekega jutra se je Ivan nenadoma pojavil na trgu, urejen, z dokumenti v roki in resnim izrazom na obrazu. »Od danes je vse drugače,« je dejal in obljubil, da bo popravil vse, kar je šlo narobe. Začel je deliti letake, organizirati sestanke in načrtovati prihodnost.

Ljudje so ga gledali z neverico. »Kako lahko v enem dnevu spereš vse te napake?« je vprašal starejši modrec. Ivan se je nasmehnil in rekel: »Nisem kriv samo jaz, okoliščine so bile proti meni.« Modrec je vzdihnil in odgovoril: »Morda so bile okoliščine težke, a sprememba ne pride čez noč. Potreben je čas in iskren trud, da se napake popravijo in zaupanje povrne.«

Vprašanje je, ali se je Ivan naučil, da ni dovolj samo reči, da bo bolje – potrebna so dejanja, in to dejanja, ki govorijo več kot besede.

Vsaka slučajnost s Trojko je namerna, le posledice njihovih napak in prenagljenosti so daleč hujše od Ivanovih.

Tisto, kar politični projekt Trojka razlikuje od Ivana, je dejstvo, da se je Trojka dvakrat uredila in oblekla v obleko spremembe. Prvič, ko so na oder stopili kot srečni poraženci splošnih volitev in so jih, zahvaljujoč dobro znanim sencam iz mednarodne skupnosti, napovedovali kot motor sprememb in razvoja za Bosno in Hercegovino.

Kravate so bile zategnjene, prav tako pohvale o najhitreje oblikovanem svetu ministrov, ki so mu veter v jadra pihali evropski birokrati z nevidnim napredkom, ki je bil viden le njim in sencam v BiH, da bi upravičili pospeševanje bloka, sestavljenega iz političnih nedonošenčkov.

Predstavniki politično nezdružljivega bloka Trojka niso sestopili z odra v poskusu, da bi nam pojasnili, kako je Milorad Dodik »evropski partner«, Dragan Čović pa »kooperativen«. In medtem ko so evrokrati pihali in pihali, hkrati pa sprejemali vse, kar je državna oblast na vrat na nos pakirala, smo bili priča samohvali, ki je presegala meje vsega okusa.

Toda po začetni sreči in evro-ameriški podpori je zgodba političnega bloka Trojka vse bolj postajala podobna Ivanovovi. Na vsakem koraku so se spotikali, oziroma jim je klade pod noge metala predvsem Milorad Dodik z neskrito podporo Dragana Čovića.

Evropska pot je zastala, Načrta rasti nismo niti dosegli, ker je Dodik, evropski partner Trojke, želel zagotoviti prehodnost secesije pod krinko evropske poti. Zgodba o ekspresno oblikovanem svetu ministrov je bledela, vrstile pa so se napake pri razpisih in zaposlovanju.

Medtem je bil »skozi iglene uši« speljani Nenad Nešić aretiran, Trojka pa se je znašla v škripcih lastnega neznanja in politične nedoraslosti pri oceni kandidatov za državno vlado.

In potem se je Trojka nekega dne zbudila, oblekla novo obleko in kot nesrečni Ivan prek zvestih medijev plasirala zgodbo, da bodo izločili Dodika iz oblasti, a pazite zdaj, »če bo oviral evropsko pot«. Kot da Dodik do zdaj ni bil proevropski, pa se je nenadoma nekaj spremenilo!

Toda, kot je modrec rekel Ivanu, besede in filtriranje v nove obleke niso dovolj, nujna so dejanja, ki potrjujejo spremembo. In če sodimo po tem, kar smo videli ali gledamo, je jasno, da se Trojka svojega poti iz napake v napako ne more rešiti z ad hoc odmikom od Milorada Dodika in njegove secesije.

Kajti dveh let njune skupne vladavine državo Bosno in Hercegovino ni mogoče izbrisati, povzročili sta toliko škode, da bo pravosodje šele moralo preveriti zakonitost in legalnost procesov.

Če pa želi biti Trojka drugačna od Ivana, bi morali pred spinanjem o odrekanju Dodiku in spremembi v oblasti ustaviti črpanje denarja Dodikovim botrom, razpise z sumljivimi zmagovalci ter revidirati zakone, s katerimi so ugodili tako Dodiku kot Čoviću.

V bistvu od te zgodbe ne bo nič, ker je povsem jasno, da ne glede na to, koliko propagandni stroj prodaja spine o poskusih spremembe vlade na državni ravni, ne smemo pozabiti, da so politični nedonošenčki Trojke glasovali za ljudi s črne liste, nasilneže nad ženskami in ljudi s sumljivo preteklostjo.

In ko k temu dodamo financiranje separatistične politike iz proračuna države, ki jo razdirajo, je jasno, da Trojke ne morejo sprati ne Donava, ne Sava, ne Drina. Ne bo šlo, moj Ivan, ne glede na to, kako se boš urejal.