Trojka in HDZ v Ustavno sodišče BiH ‘potiskata’ Ivana Matešića, Čovićevega preganjalca pripadnikov Armade RBiH!

Proces izbire novih sodnikov iz entitete Federacija v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ponovno odpira vprašanje političnega vpliva na sodišča in meril, po katerih se izbirajo najpomembnejši nosilci funkcij v državi.

Po burnih odzivih, ki jih je povzročilo imenovanje Marina Vukoje (blizu HDZ-ju BiH), se zdaj pred politične akterje, zlasti stranke Trojke, postavlja novo vprašanje: ali bodo po Vukoje podprli tudi Ivana Matešića, človeka, ki ga del javnosti povezuje s selektivnim pristopom k pregonu vojnih zločinov in sistematičnim preganjanjem pripadnikov Armade RBiH?

Glede na informacije, ki so že pricurljale v javnost, delovna skupina, zadolžena za ocenjevanje kandidatov za sodnike, že opravlja razgovore, hkrati pa se vse glasneje govori, da je proces vnaprej politično usmerjen. Namesto resnične strokovne ocene kandidatov se ustvarja vtis, da je naloga komisije izločiti “nezaželene” in odpreti prostor za politične in interesno podobne.

V tem kontekstu se posebej izpostavlja ime Ivana Matešića, aktualnega vodje oddelka za vojne zločine. Njegovo ime že vrsto let povzroča polemike v pravosodnih in veteranskih krogih, predvsem zaradi zaznave, da so pod njegovim nadzorom potekali procesi, ki so bili dominantno usmerjeni proti pripadnikom Armade Republike Bosne in Hercegovine, medtem ko so številni primeri, ki se nanašajo na zločine nad Bošnjaki, ostali več let brez pravnomočnega epiloga.

Dodatno breme predstavljajo tudi številne disciplinske prijave, ki spremljajo Matešića. Čeprav ima vsaka oseba pravico do domneve nedolžnosti, bi dejstvo, da kandidat za institucijo, ki je vrhovni razlagalec Ustava, vstopi v postopek, obremenjen z resnimi polemikami, moralo biti alarm za tiste, ki trdijo, da zagovarjajo depolitizacijo in profesionalizacijo institucij, kar se mora nanašati tudi na Ustavno sodišče.

https://nap.ba/post/tuzilac-ivan-matesic-prijavljen-udt-u-svjedok-tarahija-tvrdi-da-mu-je-psovao-boga-kljucni-svjedok-potpisao-izjavu-s-ozbiljnim-optuzbama

TOŽILEC IVAN MATEŠIĆ PRIJAVLJEN UDT-ju Pričevalec Tarahija trdi, da mu je psoval Boga, ključni pričevalec je podpisal izjavo z resnimi obtožbami!

Piše: Rasim Belko Zoper šefa oddelka za vojne zločine tožilstva Bosne in Hercegovine Ivana Matešića je bila vložena prijava uradu disciplinskega tožilca, izve novinarska...

Prav zaradi tega to ni le vprašanje enega imena, temveč politične verodostojnosti Trojke. Po tem, ko so zagovarjali Vukojevo izbiro s trditvami, da institucije potrebujejo “profesionalce, ne politične etikete”, bodo zdaj morali pokazati, kje potegnejo mejo. Ali bodo ponovno podprli kandidata, glede katerega obstajajo resni dvomi javnosti in dela strokovne skupnosti, ali bodo končno vztrajali pri preglednem postopku in kandidatih brez politične in poklicne prtljage?

Problem institucij v Bosni in Hercegovini namreč ni le v počasnosti ali neučinkovitosti. Problem je globoko zakoreninjeno nezaupanje državljanov, zlasti žrtev vojne, ki narašča vsakič, ko se najpomembnejše funkcije zapolnjujejo s političnimi dogovori, ne pa z nesporno poklicno integriteto.

Če se bo tudi ta izbira zmanjšala na vnaprej dogovorjen politični dogovor, ne bo več dvoma, da je bila politična misija Trojke zasnovana tako, da bo HDZ BiH utrla pot do popolnega nadzora nad entiteto FBiH in celotno državo.

Poleg Matešićevih sumljivih dejavnosti v mandatu, ki ga je preživel kot vodja oddelka za vojne zločine Sodišča BiH, eno vprašanje še posebej vzbuja skrb. V mandatu, za katerega je bil odprt postopek parlamentarnega odbora, torej delovne skupine, bodo sledile nekatere pomembne sodbe Sodišča BiH zoper pripadnike Armade RBiH. Del teh sodb, obsodilnih ali oprostilnih, bo neizogibno končal pred sodniki Ustavnega sodišča. In tu pridemo do paradoksa, da bo tožilec iz oddelka za vojne zločine Sodišča BiH v vlogi sodnika Ustavnega sodišča obravnaval te sodbe o vojnih zločinih. V tej državi, zlasti v mandatu Trojke, smo videli že kar nekaj nakaznih čudes, to pa bi bilo, kot bi rekel nek gostilničar, “čudo neviđeno”, a precej nevarno.

Pri tem ne smemo pozabiti niti na to, da se vse pogosteje piše in govori, da bodo po oktobrskih volitvah sproženi pogovori o ureditvi Bosne in Hercegovine. Ustavno sodišče je do zdaj večinoma preprečevalo secesionistične postopke, ki so izhajali iz nezadovoljstva v teh pogajanjih, z Vukojo in Matešićem pa imata HDZ, pa tudi Milorad Dodik, odlično vzvoda moči za ustavitev zaščite Ustave in celotne države BiH.

Tisto, kar bi lahko bila priložnost za zaustavitev tega nesrečnega političnega tanga Trojke z HDZ-jem, je razporeditev moči v Predstavniškem domu. Večina je že dolgo labava, zato bosta Trojka in HDZ morala iskati podporo za ta dogovor o propadu.

Tam se bo predvsem Narodna evropska zveza (NES) morala ponovno opredeliti, za kakšno državo se zavzema in ali se sploh zavzema za državo, saj podpora omenjenim načrtom ne pušča prostora za špekulacije. Seveda se mora aktualna opozicija, pa tudi vsi drugi zunaj Trojke, vprašati, kakšne posledice nosi morebitna izbira Matešića in ali so pripravljeni biti del takšne zgodbe.

Kajti v primeru Matešića ni sporna le politična vloga, zgodba je veliko globlja!