Trideset let od umora osmih Sarajevčanov pred OŠ 'Safvet-beg Bašagić'

(Patria) - Z polaganjem cvetja in izkazovanjem časti so svojci, prijatelji, učenci, združenja in predstavniki oblasti obeležili 30. obletnico umora osmih sarajevskih državljanov pred OŠ "Safvet-beg Bašagić".

V imenu Kantona Sarajevo sta cvetje na kraju množičnega umora, ki se je zgodil na križišču ulic Gimnazijska in Obala Kulina bana, ki ga je izvedla agresorska Vojska Republike srbske med obleganjem Sarajeva, položili poslanka v Skupščini KS Marijela Hašimbegović in ministrica za znanost, visoko šolstvo in mlade KS Adna Mesihović.

Tistega žalostnega dne so bili ubiti: Vildana Avdić, Dina Čomor, Rusmir Čopelj, Azra Hanić, Lejla Jahić, Razija Jahić, Amir Krivić in Dino Šipilović. Deset naših someščanov je bilo težje in lažje ranjenih.

Ministrica Mesihović je poudarila, da okrutni umori in množični pomori državljanov Sarajeva in Bosne in Hercegovine niso bili naključni in to je treba vedno ponavljati.

- Kajti, kako drugače razložiti te strašne umore, ki so se dogajali med sankanjem otrok na Alipašinem polju, med otroško igro na Bistriku, v vrstah za vodo pri Pivovarni in Dairi, v Ferhadiji v vrsti za kruh, med pogrebi v Budakovićih in Boljakovem potoku, na tržnici Markale, v Mestni tržnici in na mnogih drugih krajih - je dejala Mesihovićeva.

Da je to prepoznano tudi na Mednarodnem sodišču v Haagu, dokazuje sodba z najvišjo kaznijo, dosmrtnim zaporom Stanislavu Galiću, poveljniku Sarajevsko-romanijskega korpusa Vojske Republike srbske.

Dragomirja Miloševića, ki je nasledil Galića in nadaljeval zločine nad Sarajevčani, je sodišče obsodilo na 33 let.

Potrjena je bila dosmrtna ječa tudi Ratku Mladiću, poveljniku Glavnega štaba Vojske Republike srbske.

On je bil med drugim obsojen tudi za združeni zločinski načrt, "ki je imel za cilj širjenje terorja med civilnim prebivalstvom Sarajeva s kampanjo ostrostrelskega delovanja in obstreljevanja".

Dosmrtno ječo prestaja tudi Radovan Karadžić, prvi predsednik Republike srbske.

- Ne glede na preteklost, se mora naša prihodnost graditi na enakopravnosti vseh narodov in državljanov. Moramo vztrajati pri idejah, na katerih lahko in mora Bosna in Hercegovina obstati, to so ideje sobivanja, medsebojnega spoštovanja in strpnosti.

Da bi bilo tako, se mora zadovoljiti pravica in storilci teh strašnih zločinov, tudi tega, ki ga danes obeležujemo, morajo biti ustrezno kaznovani - je dejala Mesihovićeva.