Trideset let od ponovne potrditve nacionalnega imena Bošnjak: BiH bo obstajala toliko, kolikor bo močna v manjšem entitetu

(Patria) - Znanstveno-raziskovalni inštitut "Ibn Sina" - Center za balkanološke študije je včeraj v Sarajevu organiziral panelno diskusijo ob obeležitvi 30 let od ponovne potrditve nacionalnega imena Bošnjak.

Udeleženci so bili prof. dr. Selmo Cikotić, dr. Jasmin Medić, mr. Admir Lisica in Haris Imamović.

- Ponovna potrditev nacionalnega imena je zgodovinska, po drugi strani pa tudi politično-pravna kategorija in realnost. To nekako poskušajo oporekati tisti, ki nimajo pozitiven odnos do države Bosne in Hercegovine, do Bošnjakov kot najštevilčnejše etnične skupine znotraj naše države.

Vendar je bilo to, kar je bilo storjeno v smislu ponovne potrditve imena, storjeno v korist Bošnjakov in Bosne in Hercegovine, nikomur v škodo - je ob tej priložnosti dejal Cikotić.

Poudarja, da je bila to zgodovinska misija, ki se je uresničevala vzporedno s procesom obnove neodvisnosti, suverenosti in mednarodne subjektivnosti Bosne in Hercegovine kot države ter Bošnjakov kot enega najštevilčnejših narodov na tem območju.

- Zgodovina se manipulira, ne zaradi preteklosti, ampak zaradi sedanjega in prihodnjega časa. Z manipuliranjem statistike, spet ne zaradi številk, ampak zaradi posledic, ki jih te številke proizvajajo. Zgodovina in statistika sta bili na teh območjih pogosto manipulirani v škodo Bosne in Hercegovine in Bošnjakov.

Manipulira se s subjektiviteto, velikostjo in močjo Bošnjakov. Bošnjaki so morali na težak način pokazati svojo moč, velikost in vrednost, vendar so skupaj z drugimi, ki Bosno in Hercegovino čutijo kot svojo domovino, stopili na pot tistim, ki so mislili, da so načrti izginotja Bosne in Hercegovine in Bošnjakov realizirani do te mere, da je to konec Bosne in Hercegovine - je navedel Cikotić.

Foto: Preporod Info

Opozoril je, da te politike niso bile do konca poražene, ter da danes s političnimi, izobraževalnimi, administrativnimi in mnogimi drugimi sredstvi poskušajo doseči cilje, ki jih niso mogli doseči z orožjem.

- Ni dvoma, da bo Bosna in Hercegovina na svoji poti uspela in da bodo Bošnjaki na svoji poti uspeli - je sporočil Cikotić.

Jasmin Medić je na srečanju govoril o položaju Bošnjakov v manjšem bosanskohercegovskem entitetu RS, pri čemer je poudaril, da bo "Bosne in Hercegovine obstajala toliko, kolikor bo močna v manjšem entitetu".

- Menim, da bi moralo biti težišče bošnjaške politike, oziroma probosanske politike, v manjšem entitetu. Danes zvečer sem bil povabljen, da govorim o položaju Bošnjakov v manjšem entitetu v zadnjih skoraj treh desetletjih.

Bošnjaki so bili pomemben politični dejavnik v entitetu RS, danes pa so zreducirani na de facto narodno manjšino, ki nima pravice sodelovati pri najpomembnejših odločitvah na območju tega entiteta.

Glede na to mora tudi uradna bošnjaška politika bolj agilno delovati na tem področju, da bi se ohranila Bosna in Hercegovina - je dejal Medić, piše Preporod.info.

Gostitelj srečanja mr. Admir Lisica je ocenil, da je izjemno pomembno, da govorimo o takšnih, zgodovinsko pomembnih temah.

- Danes so odlični predavatelji, vsak s svojega področja, govorili o tej temi. Bošnjaki so danes, 30 let po Saboru, politični narod, ki je jasno izbral svojo pot - in to je enotna in neodvisna Bosna in Hercegovina, v kateri bodo vsi narodi živeli enakopravno.

Danes se najpogosteje postavlja vprašanje, ali smo dozoreli. Lahko rečemo, da smo, premaknili smo nekatere meje, napredovali smo, vendar lahko še veliko storimo - je dejal Lisica.

Foto: Preporod Info

Haris Imamović je izpostavil pomen odločitev in sklepov, sprejetih na Saboru, ter poudaril nacionalno enotnost, ki je bila pri tem izkazana.

- Nekaj je glavnih sporočil, predvsem je bil potrjen politični suverenitet Bošnjakov v pogojih absolutnega pritiska in neugodnega načrta mednarodne skupnosti.

Bošnjaki so našli moč, da temu načrtu rečejo ne, in odprli prostor za tisto, kar bo sledilo, in to je Daytonski mirovni sporazum. Druga stvar je, da je bila ohranjena celovitost Bosne in Hercegovine.

Bila je na mizi delitev. Naše politično vodstvo, na čelu z Alijo Izetbegovićem, je jasno reklo, da to ni mogoče, kljub vsem grožnjam in pritiskom - je dejal Imamović.

Prvi bošnjaški sabor, na katerem je bilo odločeno, da se dotlej nacionalno ime Musliman nadomesti z zgodovinskim imenom Bošnjak, je bil v Sarajevu pod obleganjem 27. in 28. septembra 1993.