JAVNA TRIBINA V LOPARAH Rudarenje litija je eden najpogubnejših vidov človeških dejavnosti za okolje!

(Patria) - Dvorana Doma kulture v Loparah je bila včeraj premajhna, da bi sprejela vse zainteresirane – več kot 300 ljudi je sodelovalo na javni tribini o “Vplivih rudarenja litija na okolje in skupnosti”.

Tribina, ki jo je organiziralo Ekološko združenje Eko Put, ob podpori mreže Eko BiH, je potekala 10. 12. 2023. ob Mednarodnem dnevu človekovih pravic. Udeleženci tribine so bili akademiki, aktivisti ekoloških in drugih združenj, domačini iz ogroženih lokalnih skupnosti, ter gibanja in organizacije Čuvari Ozrena, Zveza ekoloških organizacij Srbije, združenja iz mreže Eko BiH in drugi.

Prof. dr. Tihomir Knežiček z Rudarsko-geološke fakultete v Tuzli je med svojim izlaganjem dejal, da je bila v projekciji iz novembra letos ugotovljena eksploatacija mineralov v naslednjih 50 letih.

“Če predpostavimo, da so ocene magnezijevega sulfata, kalija, litijevega karbonata in klora točne – je nejasno, na kakšen način bo potekala eksploatacija litija. Zelo velika je razlika v učinkih rudarenja na površinski ali podzemni način, in če se v tem procesu uporablja voda – je to potem katastrofa, degradacija tal in vode. Enako pomembno vprašanje je tudi, kje se bo ta ruda predelovala, ali v Loparah ali na primer na Kitajskem?”, je vprašal.

Rudarenje predstavlja enega najpogubnejših vidov človeških dejavnosti za okolje in zdravje. Primer je rudnik v Boru (Srbija), ki je označen kot eno od 50 najbolj onesnaženih mest na svetu, kjer ima vsak četrti prebivalec raka. Čeprav veliko lokacij v Evropi vsebuje litij, je v tako imenovani Vardarski coni (t.i. litijevi žili) načrtovana eksploatacija le v Srbiji in BiH.

Jasna je namera multinacionalnih rudarskih podjetij, ki svoje cilje lahko uresničujejo tam, kjer se ne skrbi za zdravje ljudi in okolje – v državah z visoko stopnjo korupcije. O problemih rudarenja litija na primeru projekta Jadar v Srbiji v porečju reke Drine je govorila dr. Dragana Đorđević, znanstvena svetnica na Inštitutu za kemijo, tehnologijo in metalurgijo v Beogradu.

“Naše rude so obremenjene z drugimi škodljivimi snovmi, za projekt Jadar je znano, da v rudi obstajajo arzen, svinec, nikelj in druge strupene snovi. Obstajajo druge rešitve kot litijeve baterije, na primer natrijev klorid, vendar to ni v interesu rudarskih podjetij, ki zaradi dobička vztrajajo pri litiju. Za pridobitev 1 kg litijevega karbonata iz drinskega aluviona, iz katerega se 2,5 milijona ljudi oskrbuje z vodo, je potrebnih kar 23.300 l vode, jalovišče pa bi bilo postavljeno v bujični coni dveh rek, kjer bi se vse strupene snovi izlile in povzročile ogromno škodo njivam in parcelam,” je izjavila dr. Đorđević.

Ko gre za ekonomski vidik, je ogromen problem koncesija. Povsod je občina kot teritorijalna skupnost lastnik vsega, kar je na njeni teritoriji. Če je naravno bogastvo takšno, da zadovoljuje večje potrebe ljudi, potem nič ne more potekati brez soglasja občine. Naša oblast izključuje lokalno skupnost iz lastništva, kar je protiustavno in necivilizacijsko.

“Kdor želi vedeti, kaj je koncesija, naj pogleda Afriko. Naša vlada v RS je 87-krat neusmiljenejša do nas, kot so Francozi do svoje kolonije Niger, ko gre za koncesijske dajatve. Primer je Rudnik in termoelektrarna Stanari z 0,15% dajatve, za razliko od Nigra, ki ima 13% in kjer je nedavno prišlo do državnega udara, prav zaradi takšnega režima. Podarjamo svoja naravna bogastva in zato vsa podjetja prihajajo, da nam jih ukradejo. V Republiki srbski 70% ljudi živi od dolgov, namesto od lastne proizvodnje, vse zaradi kreditov in zadolževanja vlade. Moramo se braniti pred lastno oblastjo,” je govoril med svojim izlaganjem dr. Aleksa Milojević, ekonomski strokovnjak z Ekonomskega inštituta v Bijeljini.

Marijana Trbović Petković, domačinka iz Loznice, profesorica in aktivistka iz združenja Ne damo Jadar, je izjavila, da je navdušena nad ogromnim odzivom občanov v Loparah, z sporočilom, da so tu, da pomagajo in motivirajo občane na primeru lastnega boja v Loznici proti podjetju Rio Tinto. “Če so tukaj ljudje, katerih parcele so ogrožene z raziskavami in eksploatacijo, vas bom prosila, da svoje premoženje za ceno življenja branite in ne dovolite, da vam tam kdo vstopi. Ne gre samo za vas, ampak za javni interes vseh nas. Mi smo lahko molčali, se prodali kot ostali, vendar na vprašanje, kam naj gremo, nam podjetje ni dalo odgovora. Da nam pokažejo s prstom, kam naj gremo, kam naj se preselimo, da nas ne bo doletelo onesnaženje, niso nam dali odgovora,” je poudarila Marijana.

Na srečanju se je na kratko oglasil načelnik Lopar Rado Savić, ki je izjavil, da “ko bo objavljena študija o vplivu na okolje, kako in na kakšen način se bo to izvajalo, bomo kot lokalna skupnost sprejeli svoje stališče, mislim pa, da to geološko raziskovanje, ki je bilo izvedeno, ni povzročilo škode ekosistemu tukaj na območju naše občine”.

Občani Lopar in sosednjih občin imajo pravico povedati, kaj mislijo, kaj želijo ali ne želijo v svojih občinah. To so problemi, s katerimi se na žalost ne ukvarjajo tisti, ki se ukvarjajo s politiko, nas ne ščitijo, in ko se državljani uprejo in spregovorijo, jih obtožujejo, da organizirajo politični shod. Gre za klasično prevaro tako oblasti kot opozicije in politikov na splošno. S tega “političnega” shoda je bilo sporočeno, da so naravna bogastva, kot so voda, gozdovi, zemljišča, največja svetinja, ki jo moramo ohraniti. Če spremenimo način uporabe naravnih bogastev, še vedno imamo možnosti, da preživimo. Na koncu ni pomembno, kdo je sovražnik na drugi strani, pomembno je, katero svetinjo branimo. Tukaj se branijo naravna dobra, tukaj se brani življenje.

Snežana Jagodić Vujić iz ekološkega združenja Eko put sporoča: “Kot tisti, ki smo neposredno prizadeti zaradi ekološke in družbene neusklajenosti ekstraktivnega sektorja, oziroma panoge industrije, ki se ukvarja z pridobivanjem surovin in goriv z eksploatacijo iz vodnih površin in zemljišč, nikoli nobenemu podjetju nismo dali dovoljenja, da v naših skupnostih vadi ali raziskuje ali da transformira naša zemljišča v cone žrtvovanja v imenu stalne ekonomske rasti in profitiranja! S tem jasno izražamo svoja stališča o prioritetah razvoja naše družbe, to so: zaščita javnega zdravja kot primarni cilj nad vsemi ekonomskimi aktivnostmi, zaščita ljudi in premoženja – ne želimo dodatnega razseljevanja ljudi s teh območij, pitna voda in oskrba sta absolutni prioritet, kot tudi zaščita narave in biotske raznovrstnosti – brez katerih ni življenja!“

Spominjamo, da je z osnutkom sprememb zakona o geoloških raziskavah v Republiki srbski, o katerih bodo poslanci razpravljali na prihajajoči 7. seji Narodne skupščine Republike srbske 12. decembra 2023. leta, iz člena 33. v celoti izbrisan stav, da je za odobritev raziskav potrebno soglasje enote lokalne samouprave, na čigar teritoriju se nahaja raziskovalni prostor. Na ta način se odvzema pravica lokalnih skupnosti do odločanja in mnenja o geoloških raziskavah, samo zato, ker “nimajo strokovnih nazivov”.

Postavljamo vprašanje: nam s tem vlada sporoča, da nismo dovolj “strokovni in kompetentni”, da živimo in se svobodno izražamo v svoji skupnosti, tako kot si zaslužimo, ampak tako, kot nam oni ukazojo?