Tri podjetji sta oddali ponudbi za gradnjo Pelješkega mostu

Na Hrvaških cestah so danes odprli ponudbe treh podjetij za gradnjo prvega dela Pelješkega mostu - italijanskega Astaldija in turškega podjetja IC Ictas, nemškega Strabaga in kitajskega konzorcija "China road and bridge Corporation", je poročal HRT, prenaša agencija Patria.

Od možnih osmih ponudnikov, ki so prestali prvo predkvalifikacijsko fazo, so trije navedeni ponudniki oddali ponudbe za gradnjo prvega dela Pelješkega mostu.

Italijanski Astaldi in turški IC Ictas sta ponudila, da bosta most zgradila za nekaj več kot 657 milijonov KM, avstrijski Strabag je ponudil nekaj več kot 683 milijonov KM, kitajski konzorcij, ki ga vodi podjetje China Road and Bridge Corporation, pa nekaj več kot 525 milijonov KM. Cene so brez DDV. Ponudbe so bile odprte danes na Hrvaških cestah.

Italijanski Astaldi je že na Hrvaškem izvajal dela na avtocesti Zagreb - Goričan, njegov turški partner pa je zgradil enega od mostov čez Bospor. Prvi del gradnje mostu obsega izgradnjo samega mostu in dostopnih cest. Rok za oceno ponudb znaša 120 dni, vendar pa so, kot je bilo poudarjeno na Hrvaških cestah, ponudbe začeli pregledovati takoj, da bi čim prej izbrali izvajalca.

Projekt "Cestna povezava z južno Dalmacijo" predvideva izgradnjo mostu čez Jadransko morje v Malostonskem zalivu, s čimer bo povezana Dubrovačko-neretvanska županija s preostalim delom države.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v petek zavrnil možnost, da bi BiH zaustavila gradnjo Pelješkega mostu, in sporočil, da se bo ta projekt uresničil "tudi v soglasju s strani BiH".

Parlament Bosne in Hercegovine je med tednom sprejel deklaracijo, v kateri od Hrvaške in EU zahteva zaustavitev gradnje Pelješkega mostu, dokler ne bo dosežen dogovor z BiH.

Strokovnjaki so že prej opozorili, da bi s gradnjo Pelješkega mostu Bosni in Hercegovini bil blokiran dostop do odprtega morja, s čimer bi Hrvaška kršila Konvencijo ZN o pravu morja.

Evropska unija je za projekt Pelješki most že namenila 357 milijonov evrov, vendar pa je iz intervjuja tiskovnega predstavnika Evropske komisije Johannesa Bahrkea za Večernji list mogoče razbrati, da se je Hrvaška glede tega projekta vendarle morala uskladiti z BiH.

Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je napovedal, da bo blokiral sprejetje deklaracije v Domu narodov BiH, piše NAP.