TRI DECENIJE V RAHOTIH DILETANTIZMA: Probosanski patriotizem je ovitek, brez vrnitve k ideji ne bomo uspeli!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Ni kakšno spoznanje, da v političnih strukturah, ki bi morale biti patriotske usmeritve, ni veliko modrih ali posebej izobraženih kadrov. Dejansko stanje na terenu je dokaz, da je tako izven vsakega razumnega dvoma.

In ta dejstvo je nevarno spoznanje, ki lahko ogrozi našo prihodnost veliko bolj kot vsi protidržavni organizmi v takšni Bosni in Hercegovini.

Vendar pa obstaja še bolj nevarno dejstvo, vidno s prostim očesom in težko spremenljivo. Kajti trideset let živimo v krizah in napetostih, in v vseh teh treh desetletjih se v tem patriotskem korpusu niso profilirali tisti, ki bi po znanju, modrosti in avtoriteti lahko bili ključni ideologi, ki bodo ustvarjali strateške smeri delovanja in načine uresničevanja začrtanih ciljev po rdečih črtah.

Torej, politika nam ne bere, tudi izobrazba ji je pogosto sporna in pod drobnogledom, akademska skupnost pa se je zalezla v izključno voljo po eksistenčnem prosperitetu, in celo tisto znanje, ki ga ima, težko dovoli izkoristiti. Vse je postalo blago, vse se pri Bošnjakih plačuje, tudi ideologija.

Zato Bošnjaki v bistvu, oziroma njihovi politični in akademski prvaki, nimajo ideologije. Brez ideje/ideologije pa ni tiste osi, ki okoli sebe ustvarja kroge znanja in moči za splošni napredek in ohranitev države.

Zato se nam dogajajo primeri, ko na čelu diplomacije sedi diplomiranec DIF-a s sumljivo diplomo, prenagljena baraba na čelu obrambe in razvlečena zmešnjava na čelu prometa delujejo kot neukopane haubice, ki večinoma s svojimi slabimi odločitvami bombardirajo patriotsko tkivo in uničujejo državo.

Vendar niso oni edini krivci. Kajti, če bi akademiki manj razmišljali o količini oblek in čevljev, in bolj o ustvarjanju centrifugalne ideje probosanskega/bošnjaškega bitja, ne bi tako zlahka imeli neukopanih haubic na položajih, s katerih naj bi nas predstavljali.

Redno berem medijsko glasilo, ki se imenuje “Glas sprske”, ki je dejansko že precej dolgo uspešna platforma, s katere ideologi srbskega sveta in vsesrbskega zbora lansirajo strategije za rušenje BiH, po katerih srbski politični predstavniki delujejo kot po svetem pismu.

Slavko Mitrović, Lučiano Kaluža, Nenad Kecmanović in drugi kontinuirano javno dajejo predloge političnim predstavnikom, v katero smer naj gredo, ti pa jih večinoma poslušajo, zaradi česar ima entiteta danes bolj stabilne in jasnejše državne meje kot sama država Bosna in Hercegovina.

Kajti Bošnjaki so med politikanstvom in diletantizmom ob mehkih blazinah izgubili idejo države kot nit, ki jih tako povezuje kot vodi v istem smisru. Zato je morda mogoče, da v trenutku najmočnejšega napada na ustavni red Bosne in Hercegovine politični prvaki s prefiksom probosanski niso sposobni sesti za isto mizo in opredeliti operativni načrt delovanja za obrambo drago plačane države.

Kljub temu, kot sem rekel, biti politik ne pomeni biti modre ali pameten, kajti vsaka resna in državniška politika okoli sebe veže akademsko moč, ki jo ohranja povezano z idejo, nato pa ustvarja smeri delovanja.

Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine je že zdavnaj izgubila možnost, skozi katero bi se ideja države in strategija njene obrambe/gradnje ustvarjala skozi angažma modrih akademskih glav. Tam se zaradi lažnega bratstva in enotnosti ukvarjajo s trivialnimi stvarmi v času, ko že samo še malo manjka, da bi se začelo streljati, da bi lahko rekli “ne more biti slabše!”

To, da je ANU usposobljena, ne bi smelo oprostiti ostale akademske skupnosti od nujnosti njihovega aktivnega vključevanja v vrnitev k ideji države Bosne in Hercegovine. Pravna fakulteta, Fakulteta za politične vede in Filozofska fakulteta niso opravile lekcije, kajti iz teh rezervoarjev pameti v vseh teh letih ni prišla resna ideja, kaj šele ideološka postavitev, ki bi neukopane politične haubice usmerila, da delajo za državo.

Vse se je pri probosanskih/Bošnjakih spremenilo v tezgarjenje, njihov patriotizem pa je prerasel v nekontrolirano veselje ob glasovanju za “naše”, da bi zmagali v Zvezdah granda.

Kajti tako je, ko ni vodilne ideje in ideologov usmerjevalcev, ki bi nam povedali, da smo na napačni poti izginjanja. In dokler se ta plamen ideologije državnosti in države ponovno ne prižge, se bojim, da bomo tavali v temi in gledali, kako nas nevedneži v dragih oblekah prodajajo pod krinko kompromisa tistim, ki jasno vedo, kakšna je njihova pot in kako se po tej poti premikati.

Prižgimo plamen, tema nas je že krepko pogoltnila!