Tri desetletja po vojni še vedno govorimo o beguncih: Kdo ima interes, da se vrnitev nikoli ne konča?

(Patria) - Na zadnji seji Zastopniškega doma Parlamenta Federacije BiH naj bi poslanci razpravljali o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o razseljenih osebah in beguncih. Vendar je v zadnjem trenutku Vlada Federacije BiH to točko umaknila z dnevnega reda.

Več kot 110.000 državljanov BiH še vedno nosi uradni status begunca ali razseljene osebe, čeprav se je vojna končala pred tremi desetletji.


Kajan: Zakaj to ni bilo storjeno pred 25 leti?

Poslanec v Parlamentu Federacije BiH Sanel Kajan (DF) sporoča, da je nesprejemljivo, da se leta 2025 še vedno govori o teh vprašanjih.

- Ali je mogoče, da o beguncih govorimo leta 2025, 30 let po koncu agresije na Bosno in Hercegovino?!

Namesto da bi razpravljali o ustanovitvi Ministrstva za mlade in družino na ravni Federacije BiH, se vrtimo v začaranem krogu posledic vojne. Proces vrnitve bi moral biti že zdavnaj končan - pravi Kajan v pogovoru za Novinsko agencijo Patria (NAP).



V Predlogu zakona, ki so ga poslanci imeli priložnost videti, piše tudi, da bo Zvezno ministrstvo skupaj z Ministrstvom za človekove pravice in begunce BiH, vladama RS in Brčko distrikta, v okviru Komisije za begunce in razseljene osebe, usklajevalo merila za izbor upravičencev do pomoči in obnovo vrnitve.

- O čem govorimo? Zakaj to ni bilo storjeno pred 25 leti - je vprašal Kajan.

Spominja tudi, da so revizorji že od leta 2021 opozarjali na neučinkovitost in netransparentnost sistema pomoči povratnikom, vendar se stanje ni bistveno spremenilo.



Predlog zakona uvaja tudi nov člen 11a, ki opredeljuje, da trajnostna vrnitev zajema ekonomsko krepitev povratnikov, razvojne projekte, socialne in humanitarne programe ter druge oblike podpore reintegraciji.

- To ni leto 1997. Pomagajte ljudem, ki so se že zdavnaj vrnili na svoje in so v težavah, vas pa prosijo, da se odzovete na krivico, ki jo doživljajo. Ni se delalo načrtno na trajnostni vrnitvi.

Tako je tudi tam, kjer je bilo vrnitve, stanje postalo slabše kot na samem začetku. S tem se ni le legaliziralo etnično čiščenje, ampak se je nadaljevalo tudi v miru. Porabljene so milijarde, mi pa še vedno govorimo o vrnitvi - navaja Kajan.



Kot primer je navedel posamezna hercegovska mesta, kjer združenja povratnikov - ali, kot je pravilneje reči, staroselcev in avtohtonih družin - trpijo diskriminacijo in poniževanje s strani lokalnih oblasti.

Bosna in Hercegovina ima danes 14 različnih ministrstev in uprav, ki se ukvarjajo z begunci in razseljenimi osebami - na državni ravni, v obeh entitetah, v Brčko distriktu in kantonih.



Kajan spominja tudi, da se je leta 2016 Vlada FBiH kreditno zadolžila za 41 milijonov evrov za zaprtje kolektivnih centrov v Mostarju in Konjicu, vendar se do danes ni nič bistveno spremenilo.

Kolektivni centri še vedno obstajajo, v še slabšem stanju kot prej, medtem ko njihovi stanovalci živijo v vse težjih razmerah.

Po dostopnih podatkih v BiH še vedno obstaja več kot 100 kolektivnih centrov. Rok za njihovo zaprtje je bil prestavljen z leta 2020 na leto 2022, vendar tudi leta 2025 to ni bilo uresničeno.



- Begunci v lastni državi dvomijo, da se bo ta proces kdaj končal. Zdi pa se, da imajo od vsega največjo korist prav številna ministrstva, agencije in uprave, ki na tem parazitirajo - sklene poslanec Kajan v pogovoru za NAP.

(D.K.)