ODSTOPITE, GOSPOD SCHMIDT Gavran je padel v lastno past, bo Džudžan v kletki!?

Piše: Rasim Belko

Sedem let po (zdaj že zaprtem) Fadilu Novaliću bi Južna interkonekcija kot ameriški interes v Bosni in Hercegovini lahko našla razpoke v bh. sistemu oblasti in stekla po nepovratni poti realizacije.

Skratka, v teh sedmih letih smo gledali scenarij, v katerem je ameriška politika s strateškimi napakami pri ustvarjanju bosanskega lonca neposredno pomagala tistim, ki so iz svojih taktičnih pozicij neposredno rušili ameriške interese.

Čeprav je med letoma 2018 in 2022 Dragan Čović kot prvi Hrvat HDZ-ja BiH bil ključna poluga, s katero je bil blokiran sistem v entiteti Federacija Bosne in Hercegovine, ceno teh blokad sta plačala Stranka demokratske akcije in njen premier. Stranka je z nasiljem nad vladavino prava in Ustavo neodvisne države padla v opozicijo pod celo vrsto obtožb, mnogi pa se strinjajo, da je ključno bilo to, da niso bili dovolj dober partner ameriški administraciji.

Danes pa vidimo, kako napačni so bili ti zaključki, saj ista ta SDA z ostalo opozicijo rešuje težave, zaradi katerih je bila odstavljena z oblasti, čeprav je na volitvah leta 2022 politično prevladovala. Na drugi strani je Fadil Novalić kot s strani ameriških partnerjev “nekooperativni” premier FBiH plačal ceno s svobodo, oziroma z zaporno kaznijo, za katero tudi Ustavno sodišče BiH pravi, da je bila izrečena mimo zakona, a mu je ne sme spremeniti, ker za vogalom čaka nek Gavran, ki vse nadzoruje.

A Gavran je skoraj cel mandat bil v dobrem strateškem položaju. Iz gnezda, ki se nahaja v srcu prestolnice te države, je nadzoroval in upravljal družbeno-politična gibanja v Bosni in Hercegovini. S pomočjo Christiana Schmidta je podrl pravila, odstavil SDA, obsodil Novalića in na oblast namestil projekt, ki ga je v veliki meri sam ustvaril, sestavljen iz političnih nedonošenčkov, obremenjenih s črnimi zapisi o kartelih, mafiji, korupciji, razpisih.

V takšni oblasti mu je bil najboljši partner tisti, zaradi katerega je rušil vse našteto, hercegovsko mitsko bitje, bolj znano kot Džudžan, oziroma Dragan Čović. Vendar je Gavran pretiraval, zato je Džudžan pomislil, da mu je vse dovoljeno. Okrepil se je dovolj, da je postal ovira ameriškemu interesu, ki ga državni sekretar Antony Blinken jasno poudarja v pismu šefu bh. diplomacije.
In tu pridemo do razpleta, zaradi katerega je jasno, da mora Christian Schmidt odstopiti s položaja visokega predstavnika. Izkazal se je kot dovolj diplomatsko nepismen, da je postal pešak v rokah Gavrana. Če vemo, da je s takšnim bremenom Schmidt obremenjen tudi z resnimi političnimi-diplomatskimi povezavami s Zagrebom, je jasno, da ne obstaja več niti odstotek verodostojnosti, ki bi jo moral imeti visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini. In ne verjamem, da je potrebno naštevati, kaj vse je Schmidt slabo storil, odkar je stopil v BiH. Zato, Treten Sie ab, Herr Schmidt!

Ker Gavran ali, da vam bo jasneje, Michael Murphy, čez nekaj dni ali mesecev odhaja, v ZDA pa ga čaka nek prašen urad kot kazen za poigravanje z ameriškimi interesi in ugledom. V Washingtonu so morda bili preveč potrpežljivi, verjetno pa so želeli izogniti diplomatski sramoti, da bi odpoklicali veleposlanika, ki je v neki balkanski državi ustvarjal oblast s tistimi, za katere je vedel, da so obremenjeni s korupcijo, mafijo, karteli in secesijo.

Gavran se je spotaknil ob nastavitve lastnih pasti, zato je bil danes primoran sključeno sesti s tistimi, ki jih je odstavljal, in tistimi, ki jim ni dovolil biti oblast. In oni so mu ugodili, kar je za Gavrana veliko težja možnost.

Medtem ko je Gavran iskal pomoč pri SDA, Demokratski fronti, Stranki za BiH in NES-u, je Džudžan modro molčal. Kajti Džudžan je modrejši od lisice. Zaveda se, da je naredil ključno strateško napako – pomislil je, da bo Murphy trajal večno.

Zato ga Gavran ni povabil, s tem pa mu je poslal sporočilo, da se je grdno zmotil, ko je pomislil, da bo beli angel. Zato je le še vprašanje časa, ne pa možnosti, kdaj bo Džudžan v kletki.

In res je predolgo ta hercegovski zvitež prodajal meglo domačim in mednarodnim dejavnikom. Ostaja nejasno, ali bo kletka v obliki črne liste ali iste celice, v kateri je danes Fadil. Govori se, ne vem, ali je res, da je tudi Gavran obiskoval te celice po Vojkovićih in iskal podatke. Mogoče je gledal, kam najbolje namestiti Džudžana, kdo ve.

Na koncu dneva lahko Bosna in Hercegovina oddahne. Kajti tako gavranom kot vrabcem na veji je danes jasno, da so bile odločitve ameriških in evropskih partnerjev v Bosni in Hercegovini katastrofalne. Prav tako je jasno, da Schmidt nima verodostojnosti, da ostane visoki predstavnik. Še jasnejši je problem Gavrana in Džudžana. Najboljše pa je, da nam prihaja ameriški plin, zato je blizu čas, da počasi snamemo energetske okove sibirske medvedke.

In vse to je posledica kritično slabih odločitev Gavrana z Marijin Dvora. Ampak, kdor v Bosni drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Še posebej, ko vemo, da je v jami plin, potem je pa težava, kajne Gavran!