Tretjič zavrnjen zahtevek Gorana Jelisicia za predčasno izpustitev

(Patria) - Predsednica Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča Graciela Gatti Santana je zavrnila zahtevek Gorana Jelisicia za predčasno izpustitev, čeprav je odslužil dve tretjini kazni.

Jelisic je sicer obsojen na 40 let zapora zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.

V njeni odločitvi so kot glavni razlogi za zavrnitev zahtevka navedeni "izjemna teža zločinov" in "nedokazano kesanje in rehabilitacija".

Sodišče je posebej poudarilo, da Jelisic ni javno izrekel opravičila žrtvam niti ni sprejel konkretnih korakov k spravi, medtem ko so se združenja žrtev iz BiH močno upirala njegovi izpustitvi, opozarjajoč na možno ponovno travmatizacijo preživelih.

"Nisem videla dokazov, ki bi ugotovili obstoj prepričljivih humanitarnih razlogov in upravičili razveljavitev te negativne ocene," je navedla Gatti Santana v sklepu odločitve, s katero zavrača Jelisicev zahtevek.

Odločitev bo dostavljena oblastem v Belgiji, kjer Jelisic prestaja kazen, in v Srbiji, kjer je po morebitni izpustitvi načrtoval živeti.

Jelisic je zahtevek za predčasno izpustitev vložil septembra lani, objavljen pa je bil konec februarja 2025. V njem je navedel, da vlogo vloži po tem, ko je odslužil dve tretjini svoje zaporne kazni.

Navedel je tudi, da se globoko zaveda, da je bil obsojen za zelo huda kazniva dejanja, za katera se je izrekel za krivca, in da je izrečena zaporna kazen ustrezna teži storjenih kaznivih dejanj.

"Kajem se za storjena kazniva dejanja, vsak dan čutim grižo vesti do žrtev in njihovih družin ter se vsak dan v sebi molim, da mi oprostijo bolečine in trpljenje, ki sem jim ga povzročil," je poudaril Jelisic v svoji vlogi in dodal, da se je trudil biti čim boljši v procesu rehabilitacije in resocializacije.

Zahtevek za predčasno izpustitev je Jelisic vložil leta 2017 in 2021, vendar ga je Mehanizem zavrnil.

Jelisic je pred Haškim sodiščem oktobra 1998 priznal krivdo za večkratna uboje in nečloveška dejanja med vojno v BiH, storjena v Brčkem, kjer je bil stražar v taborišču "Luka".

Ta dejanja so bila opredeljena kot zločini proti človečnosti in kršitev zakonov in običajev vojne. Obtožen je bil tudi za genocid, vendar po tej točki ni bil spoznan za krivega.

Prizivno sodišče sodišča je leta 2001 potrdilo njegovo kazen 40 let zapora.