TRETJI ENTITET NA VIDIKU: Čović z izsiljevanjem 'trojke' obide ustav in uvede kantone pri volitvah v Predsedstvo BiH!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Pred Bosno in Hercegovino je zagotovo burno obdobje. Napovedal je Dragan Čović, predsednik HDZ BiH, čigar najljubša tema prihaja na dnevni red, saj se ob omembi volilnega zakona v BiH prižgejo alarmi. Še posebej opozicijski, ki bodo morali z veliko pozornostjo spremljati vsa pogajanja in na koncu dogovore vladajočih.

Čović ni daleč od svojih zahtev, in potem ko mu je Christian Schmidt pomagal glede Domov narodov, je na vrsto prišel še volilni postopek za člane Predsedstva BiH.

„Imamo predlog in pred dobrim letom dni smo v Domu narodov sprejeli predlog sprememb volilnega zakona, ki ni bil sprejet v Predstavniškem domu. Zdaj ga bomo morali nekoliko popraviti, ker je del tega, kar smo predlagali, na nek način naredil visoki predstavnik na sam dan volitev. Držali se bomo legitimnega predstavljanja. To je zame osnova sprememb volilnega zakona in to je osnova, na kateri lahko temelji celoten volilni proces v BiH, da bi ga smatrali legitimnim. Če je bilo kaj zlorabljeno, je to hrvaški član Predsedstva, ko je izvoljen z glasovi Bošnjakov – je dejal Čović.

Torej, smernice Čovićevih želja je treba iskati v okviru že sprejetega zakona pred Domom narodov PSBiH, ki nikoli ni prišel na Predstavniški dom PSBiH.

Bistvo tega zakona je zagotoviti, da izključno Hrvati v Bosni in Hercegovini izvolijo člana Predsedstva.

Vendar pa ni jasno, kako to Čović namerava storiti brez sprememb Ustava BiH, saj je pred 'legitimnim' treba rešiti vprašanje sodb Sodišča iz Strasbourga, za kar je nujno spremeniti Ustav BiH.

Sifet Kukuruz, pravni strokovnjak, je kategoričen, da se ta vprašanja ne morejo rešiti brez spremembe Ustava BiH.

„Očitno je, da nekaj poskušajo, kar je ljudsko rečeno, okroglo pa na koščke. Ko gre za volilni zakon in tisto, kar govori Čović, ob upoštevanju vseh sodb Sodišča iz Strasbourga, je nujno najprej rešiti vprašanje sprememb Ustava BiH,“ pravi Kukuruz.

Čović pa to vidi drugače.

„Šli bomo z rešitvami, ki jih lahko naredimo, ne da bi se dotaknili Ustava BiH, s čimer bomo zagotovili, da nihče ne bo prevaran,“ pravi Čović.

Na ta način Čović pošilja sporočilo 'trojki' (SDP, NiP, NS), da prav od njih pričakuje roke za spremembe in dopolnitve volilnega zakona BiH. Ne smemo dvomiti, da bodo začeli z izsiljevanjem, saj prevečkrat omenja Schmidta, ko govori o volilnem zakonu BiH. Celotno je priznal, da je del rešitev prišel iz OHR-ja. Znano je, da Schmidt ne more posegati v Ustav BiH, vendar zagotovo ne bo zamudil priložnosti, da pomaga Čoviću in HDZ BiH. Saj je to že enkrat storil s suspenzom Ustava FBiH.

HDZ s sprejetim zakonom v Domu narodov predlaga, da se člani Predsedstva Bosne in Hercegovine iz FBiH volijo tako, da se oblikujeta dva seznama. Zmagovalec iz bošnjaškega naroda bo kandidat, ki bo osvojil največ glasov med bošnjaškim narodom.

Zmagovalec iz hrvaškega naroda bo tisti, ki bo imel največ glasov, pod pogojem, da ta kandidat ima največ glasov v treh od petih kantonov in sicer: Posavskem, Zahodnohercegovškem, Hercegovaško-neretvanskem, Kantonu 10 in Srednje-bosanskem.

„Člane Predsedstva, ki se neposredno volijo s teritorija FBiH – enega Bošnjaka in enega Hrvata – volijo volivci, vpisani v centralni volilni seznam za glasovanje v FBiH. Volivec, vpisan v centralni volilni seznam za glasovanje v FBiH, lahko glasuje ali za Bošnjaka ali za Hrvata, ne pa za oba. Vsi bošnjaški kandidati tvorijo seznam bošnjaških kandidatov. Izvoljen je bošnjaški kandidat, ki dobi največje število glasov med bošnjaškimi kandidati v FBiH. Vsi hrvaški kandidati tvorijo seznam hrvaških kandidatov, s katerega je izvoljen kandidat, če:

- Dobi največje skupno število glasov med hrvaškimi kandidati v FBiH, pod pogojem, da je ta kandidat osvojil največje število glasov med hrvaškimi kandidati v najmanj treh od petih kantonov, in sicer: Hercegovaško-neretvanskem, Srednje-bosanskem, Zahodnohercegovškem, Kantonu 10 in Posavskem. Če kandidat, ki je osvojil največje število glasov v FBiH, ne izpolnjuje navedenega pogoja, se vzame naslednji kandidat s seznama hrvaških kandidatov po številu glasov in tako do konca seznama, dokler se ne najde kandidat, ki izpolnjuje navedeni pogoj;

- Če hrvaški kandidat ni izvoljen v skladu z določbami odstavka 3. točke a) tega člena, potem je izvoljen hrvaški kandidat, ki dobi največje skupno število glasov med hrvaškimi kandidati v FBiH, pod pogojem, da je ta kandidat osvojil največje število glasov med hrvaškimi kandidati v najmanj dveh od petih kantonov, in sicer: Hercegovaško-neretvanskem, Srednje-bosanskem, Zahodnohercegovškem, Kantonu 10 in Posavskem. Če kandidat, ki je osvojil največje število glasov v FBiH, ne izpolnjuje navedenega pogoja, se vzame naslednji kandidat s seznama hrvaških kandidatov po številu glasov in tako do konca seznama, dokler se ne najde kandidat, ki izpolnjuje navedeni pogoj;

- Če hrvaški kandidat ni izvoljen v skladu z določbami odstavka 3. točke a) in b) tega člena, potem je izvoljen hrvaški kandidat, ki dobi največje skupno število glasov med hrvaškimi kandidati v FBiH, pod pogojem, da je ta kandidat osvojil največje število glasov med hrvaškimi kandidati v najmanj enem od petih kantonov, in sicer: Hercegovaško-neretvanskem, Srednje-bosanskem, Zahodnohercegovškem, Kantonu 10 in Posavskem. Če kandidat, ki je osvojil največje število glasov v FBiH, ne izpolnjuje navedenega pogoja, se vzame naslednji kandidat s seznama hrvaških kandidatov po številu glasov in tako do konca seznama, dokler se ne najde kandidat, ki izpolnjuje navedeni pogoj.

Toda, tudi za takšno zadevo bi bilo treba posvetovati Ustav BiH, saj v Ustavu piše, da se člani Predsedstva BiH (Bošnjak in Hrvat) volijo neposredno s teritorija Federacije (vsak volivec ima pravico glasovati za enega kandidata). Celo tukaj je opazna asimetrija, ki se kaže v dejstvu, da ni pomembno, kdo glasuje za bošnjaškega kandidata, medtem ko so za hrvaškega pomembnejši glasovi iz petih kantonov.

Predlog HDZ je neposredno v nasprotju z Ustavo, saj uvaja sistem preferenc za določene kantone po etnični liniji.

To je že prej v primeru volitev v Dom narodov želel storiti Christian Schmidt, vendar je zaradi burnih odzivov v javnosti naredil drugačno intervencijo, s katero je ugodil HDZ BiH pri izvolitvi v Dom narodov, vendar je opustil uvedbo odstotkov.

V bistvu je predlog HDZ uvedba tretjega entiteta skozi stranska vrata, saj bi skupina hrvaških kantonov odločala o izvolitvi enega člana Predsedstva BiH, ne pa državljani Federacije, kot to določa Ustav BiH.