Zahteva se odziv institucij BiH zaradi financiranja obsojenih vojnih zločincev v Prijedoru

(Patria) – Institut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval institucije Bosne in Hercegovine in mednarodne uradnike, naj se nujno odzovejo po odločitvi župana Prijedora Slobodana Javorja o finančni pomoči osebam, obsojenim za vojne zločine.

Kot navajajo iz IGK, medtem ko družine žrtev še vedno iščejo posmrtne ostanke svojih najdražjih in neuspešno zahtevajo postavitev spomenika pobitim otrokom Prijedora, mestna uprava z denarjem državljanov financira stanovanjsko oskrbo begunca Ilije Zorića in zdravljenje staršev Ljubiše Četića, oba pravnomočno obsojena za masakr v Zecovih.

V pismu, naslovljenem na Predsedstvo BiH, Urad visokega predstavnika, tožilstvo BiH, Ministrstvo za pravosodje BiH, premierja Kanade, člane upravnega odbora Sveta za implementacijo miru in Državno agencijo za preiskave in zaščito, IGK opozarja, da gre, kot navajajo, za anticivilizacijski in dehumanizirajoč ukrep mestne uprave, ki lahko povzroči dodatno travmo preživelih žrtev zločinov v Prijedoru.

Iz IGK poudarjajo, da lokalne oblasti v Prijedoru nikoli javno niso priznale zločinov, storjenih med vojno, niti, kot navajajo, niso pokazale pripravljenosti na kesanje in spravo z družinami žrtev.

Navajajo tudi, da se po njihovih besedah v mestu istočasno prepovedujejo pobude za obeleževanje stradanja civilnih žrtev, medtem ko se organizacije, ki združujejo žrtve, javno ponižuje in marginalizira.

IGK opozarja tudi na določbe Kazenskega zakonika BiH, po katerih je predvidena zaporna kazen najmanj treh let za osebe, ki dodeljujejo privilegije ali finančno pomoč osebam, obsojenim za vojne zločine, ter menijo, da bi morali odgovorni za te odločitve kazensko odgovarjati.

Iz te organizacije sporočajo, da bodo nadaljevali mednarodno kampanjo z namenom, da žrtve zločinov v Prijedoru dobijo pravico do dostojanstvenega spomina, vključno s postavitvijo spominskih obeležij in obeleževanjem mest nekdanjih taborišč kot spominskih morišč.

Prav tako napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, da se 31. maj trajno obeležuje kot Dan belih trakov, simbol spomina na diskriminacijo in pregon nesrbskega prebivalstva v Prijedoru med vojno.