ZAHTEVAJO SANKCIJE ZA DODIKA Del pogovorov o politični krizi v BiH bo potekal tudi na Nizozemskem veleposlaništvu

SARAJEVO, (Patria) – Del pogovorov o volilnem zakonu BiH, pa tudi o aktualni politični situaciji v BiH, bo potekal tudi na Nizozemskem veleposlaništvu, kjer je za 30. november načrtovana večerja.

V BiH se nahajata ameriški odposlanec za volilno reformo Matthew Palmer in predstavnica EU Angelina Eichhorst.

Spomnimo, nizozemski parlament je prejšnji teden sprejel pobudo, v kateri od oblasti te države zahteva, da pri partnerjih v Evropski uniji (EU) zahtevajo sankcije, usmerjene proti Miloradu Dodiku, predsedniku Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki je tudi član Predsedstva Bosne in Hercegovine iz entitete Republika Srbska, zaradi zanikanja genocida v Srebrenici.

V pobudi, ki jo je vložil poslanec stranke DENK Tunahan Kuzu in jo je podprlo 117 poslancev, medtem ko jih je bilo 33 proti, člani nizozemskega parlamenta pozivajo vlado te države, naj se v Evropski uniji, katere članica je tudi Nizozemska, zavzema za sankcije, usmerjene neposredno proti Miloradu Dodiku in njegovemu krogu moči, „da bi se ohranil pritisk na del bosanskih Srbov brez vpliva na prebivalstvo Bosne“.

V pobudi se od nizozemskega zunanjega ministra zahteva, naj pošlje nujno pismo kolegom iz držav članic EU, v katerem jih bo pozval, naj se distancirajo od Dodikovih izjav, s katerimi zanika genocid nad Bošnjaki.

Mimogrede, evropska poslanka iz Nizozemske Tineke Strik, članica Zelenih, ki je bila v BiH, je zahtevala razpravo v Evropskem parlamentu, ki je potekala 23. novembra. Na tej razpravi je več poslancev zahtevalo sankcije za Dodika in odblokado državnih institucij.

Skupina poslancev v Evropskem parlamentu je 25. novembra poslala pismo zunanjim ministrom držav članic, v katerem pozivajo k uvedbi sankcij proti članu Predsedstva BiH Miloradu Dodiku ter drugim osebam, odgovornim za kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma.

“Protuustavni bojkot legitimnih državnih institucij s strani stranke, ki je bil uveden prejšnji julij zaradi sprejetja zakona o zanikanju genocida, je bil izveden kot prvi korak pri uresničevanju njegove separatistične agende za Republiko Srbsko,” navaja pismo, z obrazložitvijo Dodikove pobude o umiku entitete iz številnih institucij.