Transparency International o 14 prednostih EK: Na področju vladavine prava in boja proti korupciji je BiH opazno nazadovala

(Patria) - Le ena od 14 prednostnih nalog iz Mnenja Evropske komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU je bila v celoti izpolnjena, in sicer tista, ki se nanaša na ustanovitev Parlamentarnega odbora za stabilizacijo in pridruževanje, ki se sploh ne sestaja, medtem ko je le pet prednostnih nalog realiziranih le delno, ob splošnem poslabšanju po mnogih vprašanjih, ki se tičejo demokracije, človekovih pravic in delovanja institucij, kaže analiza, ki jo je izvedel Transparency International v BiH.

Poročilo Proces integracije BiH v EU, ki analizira izvajanje reform, kaže, da je BiH od sprejetja Mnenja leta 2019 na mnogih področjih, ki so vsebovana v 14 prednostnih nalogah iz Mnenja Evropske komisije za članstvo v EU, nazadovala, najbolj skrb vzbujajoče pa je nazadovanje na področju temeljnih pravic, zlasti glede vprašanj, ki se tičejo ustvarjanja ugodnega okolja za civilno družbo, zagotavljanja jamstev in zaščite novinarjev ter financiranja RTV servisa.

BiH ni le nazadovala na posameznih področjih, relevantnih za izpolnjevanje prednostnih nalog na poti članstva v EU, ampak so institucije na vseh ravneh sprožile procese odvzemanja temeljnih človekovih pravic, katerih posledice bodo trpeli vsi državljani, kar je najbolj jasno ponazorjeno s spremembami Kazenskega zakonika
Republike Srbske, ki so v ozračju linča, verbalnih in fizičnih napadov na novinarje ter skozi problematične postopke, ponovno prepoznale obrekovanje kot kaznivo dejanje v tem entitetu.

Podobni negativni trendi so vidni tudi v preostalem delu države, v obliki Osnutka Zakona o prekrških zoper javni red in mir Kantona Sarajevo, ki bi, če bo sprejet, pod pretvezo boja proti lažnim novicam, lahko odprl prostor za omejitev svobode govora in cenzuro, razkrivajoč namen oblasti po vsej Bosni
in Hercegovini, da zajezijo kritiko in utišajo državljane, medije, opozicijo in nevladne organizacije, ki opozarjajo na korupcijo.

Na področju, ki se tiče demokratičnosti in delovanja oblasti, je bila izpolnjena ena prednostna naloga, ki se nanaša na ustanovitev Parlamentarnega odbora za stabilizacijo in pridruževanje, medtem ko je na drugih področjih to področje znatno nazadovalo zaradi političnih ovir. Tu se predvsem misli na problem neizvajanja odločb Ustavnega sodišča, ter na postavljanjene pod vprašaj njegovih pristojnosti, grožnje popolni ustavitvi dialoga z EU in uporabe SSP ter blokiranje dela institucij zaradi političnih odločitev, ki prihajajo večinoma iz Republike Srbske.

Določen napredek je bil zabeležen na področjih, ki se tičejo upravljanja meja in zmogljivosti za upravljanje migracij, medtem ko se sprejetje sprememb Zakona o javnih naročilih BiH pogosto omenja kot izpolnjevanje ene od prednostnih nalog, čeprav niti te spremembe niso zagotovile krepitve pristojnosti in zmogljivosti za nadzor nad javnimi naročili, kar je bistvo tega predloga, na katerem vztraja EU.

Vendar pa je na področju vladavine prava in boja proti korupciji na splošno opazno nazadovanje, ključni zakoni pa ne samo, da še niso sprejeti, ampak se poskušajo sprejeti rešitve, ki so slabše od obstoječih.

Na tem področju še vedno ni sprejet Zakon o nasprotju interesov BiH, in da je zaščita posameznih interesov, ne pa napredek na evropski poti, osnovni cilj pristojnih v BiH, najbolj nezaslišano kaže tudi ekspresna seja sprejetja sprememb Zakona o preprečevanju nasprotja interesov RS, ki dejansko legalizirajo določene oblike nasprotja interesov, in ki so nastopile po tem, ko je TI BiH prijavil svetovalca predsednika RS Milana Tegeltijo zaradi nasprotja interesov.

Včerajšnja odločitev Sveta ministrov BiH, ki je po pisanju medijev umaknil Osnutek zakona o preprečevanju nasprotja interesov v institucijah BiH in Osnutek zakona o sodiščih BiH, medtem ko je bila sprejeta odločitev o odobritvi sredstev za stavbo UIO v Banja Luki, samo potrjuje navedbe analize in kaže odnos vladajoče koalicije na ravni BiH do ključnih reform, ki se že leta
označujejo kot nujne.

Poleg tega so predlagane rešitve pokazale tudi pomanjkljivosti, tako Osnutek Zakona o nasprotju interesov ne zagotavlja ustreznega statusa in neodvisnosti Komisije ter pušča širok prostor za tolmačenje sankcij za posamezne prekrške, medtem ko se skozi Zakon o sodiščih skuša zožiti pristojnost Sodišča BiH za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Poleg vsega tega, Zakon o svobodi dostopa do informacij, ki je v parlamentarni proceduri, ne zagotavlja neodvisnosti Žalbenega sveta in njegova uporaba bo onemogočena z velikim številom izjem.

Vsi navedeni primeri služijo kot pokazatelj, da oblasti v BiH samo prikazujejo privid napredka in “reformnega zamaha”, medtem ko je dejanski napredek v drugem planu, zlasti v odnosu na interese strank, osebne interese njihovih voditeljev in vse bolj izražene avtoritarne tendence in zakone, s katerimi se odvzemajo državljanske svoboščine.