Transparency International: Ceno korupcije plačajo državljani BiH z življenji

(Patria) - Indeks zaznavanja korupcije (Corruption Perception Index – CPI) Transparency International za leto 2020 Bosno in Hercegovino (BiH) uvršča med države sveta, v katerih se stanje
korupcije najbolj poslabšuje. Ob ugotovitvi padca BiH za 11 mest, indeks BiH uvršča na 111. mesto od 180 držav, z oceno 35 (lestvica od 0-100), kar je hkrati tudi najslabša ocena od leta 2012, ko je bila BiH uvrščena na 72. mesto z oceno 42.

BiH je najslabše pozicionirana v regiji Zahodnega Balkana in si deli mesto s Severno Makedonijo. V regiji je najbolje pozicionirana Slovenija z oceno 60, nato Hrvaška 47, Črna gora 45, Srbija 38 in Kosovo 36. Najbolje pozicionirane države globalno na Indeksu zaznavanja korupcije so običajno Danska, Nova Zelandija, Finska in druge zahodne države z visoko stopnjo demokracije.

Rep najdemo pri državah, ki jih je prizadela vojna, brezpravje in diktatura, letos pa so to Sirija, Somalija in Južni Sudan. Ob kontekstualizaciji ugotovitev indeksa, pandemija virusa COVID 19 nedvomno zaznamovala lansko leto, a tudi v celoti razgalila najbolj temen obraz korupcije, čigar ceno državljani na žalost plačujejo z lastnimi življenji. Institucije, paralizirane s korupcijo, so dale prednost neusmiljenemu ropanju javnih sredstev, na škodo zagotavljanja ustrezne zdravstvene zaščite. Celotno obdobje pandemije je zaznamovalo netransparentno in nerešeno naročanje medicinske opreme. Ti, kot tudi številni drugi primeri korupcije, pri katerih kriminalna sled vodi do samega vrha oblasti, in ki so pretresli javnost v BiH, do danes niso dobili epiloga, kar je dodatno spodkopalo že tako skoraj neobstoječo verodostojnost pravosodja in zaupanje javnosti.

Pravosodje je namesto nekompromisnega prispevka k reševanju problema korupcije, postalo tudi samo goreč in največji problem družbe v BiH. Politično instrumentalizirano, brez elementarne neodvisnosti in odgovornosti, zahteva nujno in globinsko reformo, ki temelji na izvajanju podrobnih preverjanj vseh nosilcev pravosodnih funkcij (vetting) kot prvi korak v boju proti korupciji.

BiH nima ustrezne politike ali strategije za boj proti korupciji, zakonodajni okvir pa že vrsto let čaka na celovito in obsežno rekonstrukcijo, kar nedvoumno poudarja tudi Evropska komisija med 14 prednostnimi nalogami za pridobitev statusa kandidatke. Odsotnost napredka in neposredne blokade izboljšanja zakonodajnega okvira za preprečevanje navzkrižja interesov, financiranje političnih strank, zaščito žvižgačev, javna naročila, samo potrjuje popolno ujetost države in institucionalnega okvira. Razsežnosti ujetosti države odpirajo vprašanje legitimnosti oblasti v BiH, ki je dodatno razvrednotena s sistemskimi prevarami in odsotnostjo integritete volilnega procesa. TI BiH je samo med lansko volilno kampanjo dokumentiral več kot 2.500 primerov odprte zlorabe javnih sredstev v kampanji.

Posebej skrb vzbujajoče stanje je v Federaciji BiH, ki še ni vzpostavila vlade po volitvah pred dvema letoma in pol, Ustavno sodišče prav tako ni zapolnjeno, ne obstaja zakonodajni okvir za zaščito žvižgačev, Zakon o navzkrižju interesov in Zakon o preprečevanju korupcije in organiziranega kriminala pa se ne izvajata, kar celotno stanje v tem entitetu naredi anarhično.

„Država že dolgo gre v napačno smer, vendar lahko pandemija COVID 19 in gospodarska kriza, ki je posledica pandemije, v kombinaciji z vse večjim poslabšanjem ravni korupcije, ustvarijo zelo vnetljivo mešanico, ki lahko BiH popelje v fazo visokega tveganja popolne paralize delovanja institucij,“ je poudaril Srđan Blagovčanin, predsedujoči upravnega odbora TI BiH, ob predstavitvi Indeksa.

„V takem kontekstu, sistematično kršenje človekovih pravic, eksistenčna negotovost državljanov, kot tudi sama življenjska ogroženost zaradi neustrezne reakcije oblasti pri zaščiti zdravja prebivalstva, lahko vodijo k zaostrovanju jeze med državljani.“

Politične stranke so nedvomno ključni protagonisti ujetosti države, pod vodstvom nespornih voditeljev, v katerih rokah je koncentrirana resnična moč, so v celoti obvladale javni sektor, ga podredile lastnim potrebam na škodo javnega interesa.

Neposredna posledica globoko ukoreninjene korupcije, oziroma namere, da se za vsako ceno prepreči razkritje korupcije in pozivanje k odgovornosti, so pogosta kršenja človekovih pravic, na kar opozarjajo tudi mednarodni akterji, še posebej v kontekstu omejevanja svobode zbiranja v Republiki Srbski, kar je večkrat omenjeno tudi v poročilih Evropske komisije. Erozija demokratičnih standardov, dušenje svobode govora, ustvarjanje ozračja nestrpnosti do kritičnih glasov je večletni trend v BiH.