Transparency: BiH na 89. mestu najkorumpiranijih zemalja sveta

(Patria) - Najkorumpiranije zemlje Zapadnog Balkana, prema istraživanju Transparency Internationala (TI) so Albanija, Makedonija, pa Kosovo, ki se nahajajo na 99. oziroma 93. mestu po indeksu korupcije, sledijo BiH in Srbija na 89. oziroma 87. mestu, medtem ko sta Črna gora na 67. in Hrvaška na 60. mestu.

TI je objavil letno poročilo o Indeksu percepcije korupcije (CPI) na svetu za leto 2018, ki meri raven korupcije v javnem sektorju v 180 državah in ozemljih po vsem svetu. Indeks je ustvarjen na podlagi 13 raziskav v poslovnem sektorju ter strokovnih ocen.

Poseben poudarek v letošnji raziskavi TI je bil namenjen povezavi med korupcijo in krizo demokracije ter rastjo desničarskih in populističnih tendenc, zlasti znotraj Evropske unije (EU) in drugih zahodnih demokracij.

Kot so navedli, letošnji indeks prinaša že znano sliko stvari – več kot dve tretjini držav ima indeks, ki kaže na nezadostno učinkovit boj proti korupciji. Objavljeno poročilo pa ocenjuje, da je najbolj zaskrbljujoče to, da večina držav ni naredila nikakršnega ali zelo majhnega napredka na področju izkoreninjenja korupcije, in ocenjuje, da je le 20 držav naredilo pomemben premik v tem smislu.

Črna gora je v primerjavi s prejšnjim letom padla za en odstotek in na delu je, kot se ocenjuje, stagnacija. Srbija je nazadovala za dve točki v primerjavi s prejšnjim letom in če bo vlada nadaljevala s trendom spodkopavanja organov in institucij, ki so odgovorne za ohranjanje vladavine prava, se lahko padec nadaljuje. V letu 2018 je kljub nasprotovanju NVO in strokovnih združenj ter drugih, srbska vlada nadaljevala s pritiskom za povečanje vpliva nad pravosodjem. 

Tudi Kosovo je v primerjavi s prejšnjim letom padlo za dve točki. Nekateri največji protikorupcijski izzivi na Kosovu predstavljajo nezadostna transparentnost, šibke institucije in vladavina prava ter nezadosten prostor za državljansko udejstvovanje.

Bosna in Hercegovina spada med države za opazovanje v naslednjih nekaj letih, v tej skupini pa so še Makedonija, Turčija, Gruzija, Ukrajina in Armenija. Od omenjenih le Armenija kaže znake pozitivnega trenda, zahvaljujoč spremembi vlade.

Transparency navaja, da so nedavni politični dogodki v Bosni in Hercegovini zaskrbljujoči. Po oktobrskih volitvah, poudarjajo iz TI, ki so odprle vprašanje zlorab in slabe administracije, je javni tožilec v Banja Luki zavrnil pozive k izvajanju preiskave proti Miloradu Dodiku, zaradi nelegalnega pritiska na volivce med volilno kampanjo.

Še nedavno so oblasti v Banja Luki napadle mirne demonstrante, aretirale in zaprle opozicijske voditelje in aktiviste ter prepovedale javna zbiranja. To je, po oceni TI, jasen primer korupcije v volilni kampanji, ki je vodila do napadov na demokratične institucije in druge udeležence. 

Za glavno državno tožiteljico Bosne in Hercegovine je bila nedavno na šestletni mandat izbrana Gordana Tadić, ki jo mediji pogosto povezujejo s HDZ-jem Bosne in Hercegovine. Čeprav je tožilka napovedala močan boj proti korupciji v državi, mediji in nevladne organizacije opozarjajo, da je bila Tadićeva na čelu Državnega tožilstva skoraj tri leta pred uradnim imenovanjem, vendar ni pokazala sposobnosti, da se lahko in želi soočiti s temi problemi.