Tragikomedija v naši deželi: Bosanske penzije po švicarsko

Zgodba o pokojninskem zavarovanju Bosne in Hercegovine je v osnovi tragikomična. Tranzicija gospodarskega sistema je vključevala spremembe v dveh ključnih socialnih sektorjih: pokojninskem in zdravstvenem. In oba sta s fiskalnega vidika odvisna od zaposlenega in njegove obračunane in izplačane plače.

Tako imenovani davčni klin je na osnovi plače ali obdavčitvi dela.

Tranzicijska družba je doživela erozijo osnov plač, ki se izračuna s ponderjem vseh plač zaposlenih in njihovega števila. Ta parameter je daleč pod vzdržnim razmerjem in znaša 1 ali manj kot 1 (zaposleni : upokojenec).

Vse ostalo, kar se tiče Bosne in Hercegovine, je statistika ali v ekonomskem smislu metrika.

Večji ali manjši poznavalci bh. gospodarstva bi lahko našli na stotine razlogov, zakaj je takšno stanje.

Vsi kazalniki, začenši s proizvodnjo, stopnjo rasti BDP, številom zaposlenih v gospodarskem sektorju, številom zaposlenih v javni upravi, javnih podjetjih in javnih ustanovah; zunanji bilanci, trgovinski menjavi, primanjkljaju javne porabe, rastjo kreditne zadolženosti, bi imeli kazalnike, ki bi nas uvrstili na samo dno evropskih držav ali pod 30 % povprečne razvitosti vseh držav Evropske unije.

Tragedija ekonomskega stanja države Bosne in Hercegovine ima svoje pojavne oblike tudi v številu in strukturi upokojencev ter številu in strukturi uporabnikov zdravstvenih storitev.

Skupna značilnost socialnega sektorja (zdravstvenega in pokojninskega) so tekoči primanjkljaji, ki se kažejo v kumuliranih izgubah in pomanjkanju sredstev na računih (likvidnost in solventnost).

Vlast, ki se predstavlja na vseh ravneh zapletene strukture države, v osnovi ponuja lažno rešitev.

V svoji nesposobnosti in splošnem neznanju, ki meji na drznost največjega prevaranta, ponuja načela plačevanja in ukinjanja samostojnosti skladov z lažno rešitvijo „vsi na prazen proračun ali budžet“.

Najdeni „perpetuum mobile“ se prodaja po švicarskem modelu usklajenih pokojnin vsakega 5. v tekočem mesecu za izplačila za pretekli mesec na principu plačevanja „polžje“ hitrosti v pogojih obstoja elektronskega denarja, ko je vsaka transakcija lahko izvedena v istem trenutku, ko je bil izdan nalog za plačilo.

Famozni 5. v mesecu postane „oplemenjen s „švicarsko“ stopnjo, ki je votla kot švicarski sir.

Sama zgodba o propadanju, ki traja polno desetletje; da bi prikrila alibi nesposobnosti oblasti, s finančno krizo iz leta 2008, kaže, da je povprečna stopnja rasti BDP pod 1 %, kar je na ravni rasti javnih izdatkov nezadostno za ohranjanje solventnosti finančnega sistema socialnega sektorja (pokojninskega in zdravstvenega).

In kako običajno na koncu celotne zgodbe pride do stečaja ali po tistem „cesar je nag“, se ponuja sistem famoznega trezorja, ki ni nič drugega kot enoten račun, na katerega se stekajo denarna sredstva in se ista prenašajo uporabnikom.

Ključna stvar celotnega modela neuke oblasti se zmanjša na zgodbo izmišljenega modela, ki nima dejanskih kazalnikov vzrokov in posledic.

Vsebovana sta v t.i. reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki bi ukinila številne privilegije, začenši s kadrovskimi rešitvami v administraciji teh skladov do številnih imenovanj nesposobnih po kriterijih nepotizma in klientelizma, na položaje vodij zdravstvenih ustanov: domov zdravja, bolnišnic, klinik.

V osnovi obstaja tudi lesena peč, tako kot obstaja švicarski model za bosanske pokojnine. Vse se zmanjša na čas trajanja.

Peč do prvega ognja, denar v zdravstvenih in pokojninskih skladih pa do pravega stečaja.

Stečaj je dejanski skupni imenovalec vseh skladov, čigar ceno plačujejo vse bolj revni uporabniki pokojnin in uporabniki zdravstvenih storitev.

Stečaj za bh. model financ, ko ni možna monetizacija javnega dolga s primarno emisijo denarja, je vsebovan v stanju revščine ljudstva in vse večji oholosti in nekompetentnosti nosilcev oblasti.