Topić: Hrvati lahko nemoteno živijo v Sarajevu, jih vabim, da se priselijo

SARAJevo, (Patria) - Počasni predsednik HKD Napredak Franjo Topić pred katoliškim praznikom božičem govori o aktualni situaciji v BiH, življenju katolikov v Sarajevu, 

„Situacija je zapletena, a veste, v Bosni ni nič uspelo, zato ne bo uspela niti kriza. Tukaj se večinoma gleda situacija skozi politiko, oblast, in to določa naše javno mnenje. Jaz bi raje gledal skozi druge stvari. Škoda je, da se vnaša prepir. Prepir ne bo prinesel dobrega. To zastruplja ljudi, in če je človek zastrupljen, potem bo težko dobro deloval“, pravi Franjo Topić. 

Ko govori o politikih, ki povzročajo prepire, se je profesor Topić spomnil časa, ko je bil obravnavan kot hrvaški nacionalist. Bilo je to v času, ko so današnji nacionalisti, kot pravi, bili jugoslovani in komunisti z dolgoletnim stažem. 

„To bi bilo pomembno sociologom teoretično obravnavati, kako so bivši komunisti, ki so bili zagrizeni komunisti, postali zagrizeni nacionalisti. Ampak to je zaradi oblasti, veste. Bog ne daj, da bi komunizem spet prišel, verjetno bi spet bili komunisti“, se sprašuje počasni predsednik HKD Napredak Franjo Topić. 

Lažna slika prepirljivih narodov

Počasni predsednik HKD Napredak sporoča prebivalcem BiH, da je treba za vsako ceno izogniti vojni in vzdušju spopadov. Vojna je, po Topiću, v glavi in v srcu, ni to samo dejanje streljanja. Razveseljuje ga spoznanje, da narodi kljub vsemu, kar se dogaja, niso v prepiru, vzdušje spopadov pa podpihujejo stranke.

„Tukaj je posebej občutljivo, ker so stranke večinoma nacionalne. In ko se prepirajo stranke, to izpade, kot da se prepirajo narodi. In da pojasnimo, večino ljudi to sploh ne zanima. Večini ljudi je najpomembnejši kruh in streha. In potem mir. Ponovil bom misel, ki mi je draga že iz vojne. Mir ni vse, ampak brez miru je vse nič“.

Franjo Topić poudarja, da dva entiteta v Bosni in Hercegovini nista dobra rešitev, in da to ve vsak, „od Bidna do zadnje babice tukaj“. Rešitev vidi v kantonizaciji celotne Bosne in Hercegovine, za kar se je zavzemal že v času dogovarjanja Washingtonskega sporazuma, a je po daytonskem dogovoru to postalo neizvedljivo.

„Mora biti kombinirana demokracija. To pomeni, da se spoštujejo človekove pravice, posameznikove pravice, ne glede na to, ali ima nekdo svoj narod ali kaj drugega osebnega, pa tudi nacionalne pravice“, meni Franjo Topić.

V Bosni se lahko živi tudi kot Hrvat in kot katolik

Nekdanji prvi mož Napretka meni, da Hrvati v BiH niso ogroženi, in to dokumentira s številkami izobraževalnih ustanov. Poudarja, da imajo Hrvati tukaj 95 hrvaških osnovnih šol, 46 gimnazij, dve univerzi, dva dnevna časopisa, ter večje število manjših časopisov. Samo HKD Napredak izdaja štiri časopise. Vsi Hrvati Nemčije, pravi Topić, imajo en časopis, katoliški, cerkveni, in nič več. 

„In potem pridejo in govorijo, kako mi tukaj nimamo nič.... Vsaka stranka bi želela vsaj 100-odstotno oblast. Ko je nima, je frustrirana in potem to preko medijev in na druge načine prenaša na ljudi. Tako se ustvarja negativno mnenje. Tukaj se lahko živi tudi kot Hrvat in kot katolik in vsi drugi, Bošnjak, Srb, in da lahko živimo solidno, dobro in da imamo človeške odnose“, meni Franjo Topić. 

V Sarajevu, trdi Topić, lahko Hrvati nemoteno živijo. Tam so sedeži nadškofije, province (Bosna Srebrena op.a.), pet vrst sester, Napredak ima sedež v Sarajevu, Katoliški šolski center. 

„Pri nekaterih Hrvatih se pojavlja misel, da se v Sarajevu ne da živeti, jaz pa ponavljam: Nobenih splošnih interesov ni mogoče braniti, promovirati brez glavnega mesta... Sarajevo je zelo pomembno. Sarajevo je postalo „evropski Jeruzalem“ in s te strani mislim, da je škoda se umikati. Jaz vabim Hrvate, ki lahko, da se tukaj priselijo. Imamo Hrvate, ki vsak dan prihajajo na delo sem iz Travnika, Viteza. Pa to je brez veze. To vam je najmanj tri, štiri ure v avtu. Utrujeni ste, izgubite polovico delovnega časa v avtu. Namesto da bi se priselili sem“, pravi za BHRT profesor Topić.

Kdor ne spoštuje mrtvih, ne spoštuje ne živih

Franjo Topić trdi, da nihče normalen ne bi smel podpirati vojne zločince in da se ne bi smeli z enim zločinom opravičevati drugi zločini. 

„Žrtve je treba spoštovati. Mati, ki je izgubila dva sina ali oče, njim je vse mrtvo. Zaradi česa, vere, naroda, države, to je njim povsem stransko. Kdor ne spoštuje mrtvih, ne spoštuje ne živih. In ne morete okoli tega kalkulirati. Vem, da ni lahko priznati lastne zločine, ni lahko se kesati, to je povsem človeško razumljivo, ampak se tega ne sme podpirati“, je kategoričen Franjo Topić.

Topić se zavzema za ekumenizem in dialog, BiH pa vidi kot teološko mesto in vztrajno dela na njunem razvijanju.

„Če ekumenizem tukaj ne uspe, bo bistveno škodoval tudi medreligijskemu dialogu in ekumenizmu v celotnem svetu“, meni Topić.