Topalbećirević: Dragi prijatelji in navijači, prosil bi vas, da preberete moje sporočilo

Spoštovani prijatelji, dragi navijači Bosne in Hercegovine, PROSIL bi vas, da to preberete...

Nikoli nisem maral hvaliti se, postavljati v ospredje, to je nekako samo po sebi prihajalo zaradi ljudi, navijačev, ki jim očitno moje delo itd. ustreza. Skrajšam... Moram povedati, čeprav tega nikoli ne bi rekel, te tekme in to praznovanje ste videli predvsem po zaslugi moje srčnosti in FACE TV.

Spremljal sem mladeniče, predlagal Senadu Hadžifejzoviću - in on je novinarsko rekel, da to preganjaj. Rekel sem mu, da čutim medaljo, morda celo zlato. 1000-krat sem poklical FIBA, poslal na stotine elektronskih sporočil, zelo mi je pomagalo dekle iz Košarkarskega saveza Alma.

Ne vem, česa nisem storil, da bi to vsi gledali, doživeli. Popil sem na desetine tablet, se spustil na najnižjo raven, prosil in dobil. Zmagali smo... Delo in vztrajnost se obrestujeta. 95 odstotkov vas me je podprlo, da me je kdaj sram kakšnih sporočil sem prejel. Iskreno sem jokal. Na letališču so me prosili, naj jaz to storim, fantje so bili navdušeni, objemali so me, zahvaljevali so se mi.

Pred Večnim ognjem sem z Amelom Ćurićem vodil program, vpils, kričal, navijal... Košarkarji so me silili, da govorim, da jih napovedujem. Nisem se gural, niti nisem želel. Vsak, ki me pozna, ve za kaj takega. In potem zjutraj posamezniki, in to uslužbenci državnih služb, izvesna Sanja Škuletić Malagić, ki dela kot tiskovna predstavnica Ministrstva za varnost, bivša novinarka, je na svojem profilu o meni napisala vse najslabše, da se gnuša itd. Nadovezal se je tiskovni predstavnik Zveznega ministrstva za zdravstvo Zlatan Peršić in še nekaj novinarjev, kot je Borka Rudić. Motilo jih je, da sem iz Sarajeva, meni pa ne moti, od kod so oni. Meni ne moti Sikiraš s Pala niti fantje iz Viteza, Kotor Varoši, Mostarja.. Jaz nimam teh kompleksov, na njihovo žalost. Jaz potujem po Bosni in Hercegovini.

JAZ SEM LETA 1997 NA ULICE SARAJEVA „SPODIL“ 100.000 LJUDI PO KOŠARKARSKI ZMAGI NAD HRVAŠKO...

Mnogi od njih se še niso niti priselili v to mesto. Sinoči je bilo več ljudi kot na sprejemu nogometne reprezentance, hm... morda zato, ker je Baho poklical rajo. Morda.

Ne veste vi, kaj so čustva in kaj je ljubezen. In nikoli ne boste vedeli. To je moja zadnja izjava v zvezi s takšnimi osebami, to obljubljam, vendar mi je žal, ker jo berejo moji otroci. SRAM VAS BILO.

Vam vsem ostalim, tisočem rojakov vseh generacij različnih profilov in poklicev, ki ste mi čestitali in skupaj z mano uživali v neresničnem uspehu naših dečkov, še enkrat veliko hvala za tisoče sporočil in vse ostalo. Hvala Ivici Osimu, Sergeju Barbarezu, Husrefu Musemiću, Samirju Avdiću, Damirju Mršiću, Elvirju Boliću, mojim prijateljem iz Amerike, Nemčije in Kanade, novinarjem iz Zagreba, Splita, Beograda in vsem medijem v BiH, ki so to, kar se je dogajalo, doživeli kot naš skupni uspeh. In samo še eno za konec, GREMO DALJE...

Sabahudin Baho Topalbećirević (prevzeto s zasebnega Facebook profila, prevzeto brez sprememb)