
SARAJEVO, (Patria) - Podjetnik in ugledni družbeni delavec Milisav Tomović je na seji Kroga 99 govoril o gospodarskem kolapsu BiH, zlasti RS, ki je nevarnejši od kakršnih koli strahov med seboj. Tomović se je dotaknil možnega uvedbe sankcij RS z ugotovitvijo, da bo to imelo nepredvidljive posledice. Njegov uvodni govor prenašamo v celoti.
Danes živimo v kaotičnem svetu in času. Doba je krize neoliberalnega kapitalizma, resnih podnebnih sprememb, velikih migracij, krize demokracije, v kateri se veliki in močni težko dogovarjajo in kjer je 80 % svetovnega kapitala, s tem pa koncentracija moči v rokah 3 % ljudi. Veliki in močni vodijo geopolitične in geostrateške igre brez vizije nadaljnjega razvoja sveta, mali in nerazviti pa se nič ne sprašujejo in običajno stradajo.
V aktualni situaciji svetovne energetske krize, ki grozi globalno gospodarsko krizo, večjo kot leta 2008, si politiki razvitih držav prizadevajo najti načine za zaščito lastnih gospodarstev in financ, že oslabljenih s pandemijo. Kaj v tem času počnejo naši politiki? Predstavljajo podatke o gospodarski rasti in okrevanju gospodarstva, optimalni zadolženosti, delu na reformah, resni zavezanosti na poti v EU, zmanjšanju brezposelnosti, povečanju povprečne plače... in našo pozornost, medsebojne konflikte, preusmerjajo iz resničnega življenja na domnevno obrambo nacionalnih interesov.
Kakšno je realno stanje v našem gospodarstvu in financah? Koliko ljudi danes resnično živi v BiH? Koliko zaposlenih dela v gospodarstvu, ki vzdržuje ogromen administrativni aparat, in koliko je zaposlenih v administraciji? Koliko delovno sposobnega prebivalstva je ostalo v državi po izseljevanju? Koliko smo in na katere roke zadolženi? Kakšna je koncepcija izhoda iz obstoječe krize? Na ta vprašanja nihče ne daje odgovora. Kaj nam bo prinesla ta nova kriza – ne moremo niti predvideti.
Po najnovejših napetostih svet in EU razmišljata tudi o sankcijah, ki bi dodatno prizadele gospodarstvo BiH, zlasti gospodarstvo in državljane v RS. Če bi bile uvedene ekonomske sankcije entiteti Republika Srpska, bi to imelo nepredvidljive posledice na uničenje že tako šibkega gospodarstva, tako RS kot celotne BiH, in bi povečalo proces izseljevanja delovno sposobnega prebivalstva. Tako bi le okrepile destruktivne sile izolacije in delitve, prizadelo bi vse narode te države in vodilo celotno BiH v nadaljnji gospodarski in populacijski propad.
Že brez tega je Bosna in Hercegovina po ocenah Svetovne banke, objavljenih maja letos, v najhujši recesiji v zadnjih 25 letih. Hkrati je država zaradi odlašanja sprejemanja zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti v nevarnosti, da se znajde na tako imenovani črni listi finančnih regulatornih agencij EU, kar bi onemogočilo mednarodne transakcije.
Evropa in svet sta že zakoračila v globoko energetsko krizo zaradi velikih in nepričakovanih pomanjkanj virov energije. Cene bencina in drugih naftnih derivatov rastejo iz dneva v dan, s tem pa tudi cene proizvodov in storitev. To bo ustvarilo pogoje za dolgotrajno in resno inflacijo. To situacijo zapleta vse večji pritisk na nacionalne vlade, da pospešijo prehod na čistejšo energijo zaradi podnebnih sprememb.
Kot bi živeli na drugem planetu, namesto da se pripravljajo na prihajajočo krizo, predstavniki narodov v BiH vodijo prazne pogovore o volilnem zakonu, ustavnih spremembah in zaščiti nacionalnih interesov.
Pred veliko gospodarsko krizo leta 2008 sem večkrat opozarjal na prihajajoča negativna gibanja. Takratna oblast je trdila, da to ni nevarnost, temveč priložnost za nerazvite za hitrejše okrevanje in razvoj. Nenehno sem opozarjal na posledice prekomerne zadolženosti in poguben vpliv aktualnih politik na prihajajoča negativna demografska gibanja v državi... Danes smo soočeni s posledicami. Tudi te energetske krize nas ne bo obšla, s takšnimi oblastmi na vseh ravneh pa nismo ne gospodarsko ne kadrovsko pripravljeni, da bi se ji zoperstavili.
Naš problem ni le v trenutni politični nestabilnosti. Takšna država je neracionalna, institucije pa neučinkovite. Imamo velik in neučinkovit administrativni aparat na vseh ravneh, podkupovanje, korupcijo, pomanjkanje odgovorne in usposobljene delovne sile, nelegalno konkurenco črnega trga in sive ekonomije, nezadostno zanimanje pristojnih organov države, entitet in lokalne skupnosti... vse tisto, kar sestavlja gospodarsko okolje in s čimer bi se morale namesto z inatom polnimi politikami resno ukvarjati oblasti te države in entitet. Kakšne resne tuje vlagatelje lahko pričakujemo, ko pa tukaj tudi domači vestni in odgovorni podjetniki težko obstajajo. Kaj naj pričakujemo v prihajajoči gospodarski krizi?
Prihodnje politike bi morale najti načine, kako obnoviti vse, kar sta vojna in povojne politike uničili, in ustvariti ugodno celotno družbeno okolje, ki bo omogočilo okrevanje gospodarstvu, privabilo vlagatelje in postopoma vračalo naše ljudi iz sveta, je zaključil Tomović.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























