To so tudi naši problemi: Otroci, pacienti in borci sami ne morejo zmagati bitke proti sistemu

Piše: A. Varatanović

Ni se prvič zgodilo, da se v BiH pozornost odvrača od bistvenih problemov z objavo »nekega vrlega pisca«, kot je to v četrtek storil mladostni SDA-jev staromestni svetnik Tarik Dautović, ko je izpostavil vprašanje preimenovanja ulice Maršala Tita v ulico Alije Izetbegovića.

In medtem ko se razprava o tistih, ki so za in proti, še ne umirja, so številni problemi v zdravstvu, pokojninskem sistemu, prikrajšani borci, nezakonito ravnanje oblastnikov v policiji, postavljeni v drugi plan. Zanje ni prostora na družbenih omrežjih in v odzivih političnih strank.

Tistim, ki na lastni koži občutijo vse pomanjkljivosti sistema, v katerem živimo, ostaja le, da se poskušajo boriti na istih družbenih omrežjih v upanju, da bo nekdo nekoč nekaj storil.

En obupani oče, katerega hčerka je zbolela za sladkorno boleznijo, je pozval vse tiste, ki »trošijo svoje jagodice (predstavljajte si, kakšne so pri malih junakih, ki se zbodejo vsaj desetkrat na dan) za pisanje statusov o Titu in Aliji, naj napišejo kakšen status o teh malih junakih«.

- Pritiskajte na 'vsemogočne', da tem otrokom omogočijo lažje odraščanje, da vsak ta mali junak, kot v vseh normalnih državah, dobi aparat za neboleče merjenje glukoze v krvi. Ni drag, 240 KM mesečno, a tem junakom pomeni življenje. Ime mu je LIBRA  - je zapisal ta oče.

Po drugi strani pa v istem času s KCUS prihajajo pozivi, naj se ustavi mobing nad zdravniki, ki so nasprotovali zamenjavi dr. Ismeta Gavrankapetanovića. Zdravniki so doživeli nevidene pritiske in grožnje s strani direktorice Sebije Izetbegović, odziv Zdravniške zbornice KS, ki je prav tako pod njenim nadzorom, pa bo izostal. Demokracija 21. stoletja.

Dializni pacienti, ki so 21. junija izvedli mirne proteste, so še danes brez sprejetih sprememb in dopolnitev zakona o presaditvi. Dializa je v razvitih evropskih državah le prehodna rešitev do presaditve. Toda v BiH ljudje na dializi preživijo skoraj celotno življenjsko dobo. Čeprav imajo stopnjo invalidnosti 100 %, se nadomestila, ki jih prejemajo od države, gibljejo od 130 do 330 KM. To jim ni dovolj niti za potrebna zdravila in vitamine.

Ali je mogoče, da je vse to manj pomembno od »revolucionarnih idej zelenega podmladka«.

Od 12. junija prikrajšani borci, ki so svoja najboljša leta dali za obrambo BiH, dneve preživljajo ležeč na tleh ob Vladi FBiH. Do danes ni niti enotnega registra borcev, niti denarne pomoči, niti prenehanja financiranja več kot 1.600 združenj. Je pa general v pokoju, ki svetuje premierju Fadilu Novaliću in se še pojavlja pred izčrpanimi borci, ščiti oblast namesto svojih soborcev.

In medtem ko ostajamo gluhi in slepi za težave drugih (ki so pravzaprav naše), bomo posamično izgubljali bitke proti sistemu in »močnim« posameznikom v njem.