Tito ne more v Sarajevo!

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Dejstvo je, da smo priče časa, ko se postavlja vprašanje “kam s Titom” kot največjim sinom narodov in narodnosti teh prostorov, zato je povsem jasno, da lahko ugotovimo, da je titoizem kot politični sistem, sestavljen iz komunizma in socializma, preprosto mrtev! Ker imata oba sistema v osnovi svojega obstoja kult osebnosti kot vodjo, ki ga množice idealizirajo do mere, ko postane neizpodbitna mera vsega.

Torej, ni Tita, ni komunizma, niti socializma. Ne verjamem, da je to bil motiv Aleksandru Šapiću, Vučićevemu županu Beograda, da je sprožil zgodbo o premestitvi Tita iz prestolnice Titove Jugoslavije, a dejstvo je, da je to napovedal in da bo zelo verjetno tudi premestil posmrtne ostanke Josipa Broza v Kumrovec.

Toda za tisto, s čimer se je Srbija že zdavnaj sprijaznila in kar je bolj ali manj v krvi nevtralizirala iz kolektivnega spomina narodov in narodnosti bivše SFRJ, so se pojavile stranke v Sarajevu. Kompleks Beograda v tem delu jugoslovanskega ozvezdja je stara bolezen, zaradi katere so iz čaršije odhajali tisti, ki smo jih videli kot kralje, da bi v tistem Beogradu na neki periferiji bili berači, a srečni, ker so v Beogradu. To se še danes ne spreminja.

Kot se ne spreminja dejstvo, da v trikotniku od Bentbaše do Marindvora in Vratnika še danes živi duh bratstva in enotnosti, slovanstva in komunizma. In v tem duhu še tli potreba po dokazovanju, da je preživelo tisto, kar je narode teh prostorov povezovalo v neke skupne državne postavitve. Tako rekoč, vsak ima svoj “mini šengen” ali “odprti Balkan”, le pogoji njegovega ustanavljanja in delovanja so drugačni. Toda prav tako so vsi, ki to sanjajo, prepričani, da se nikoli ne bo uresničilo.

Zato ne preseneča objava sporočila naslednje vsebine: “Če imate, gospod Šapić, res namen izvajati svojo zamisel, da Beograd po meri svoje ideologije potisnete še globlje v nacionalistične fantazije, posmrtni ostanki Josipa Broza Tita ne bodo ostali brez doma. Obstaja eno protifašistično mesto, ki se ponaša z dediščino partizanov in enega največjih protifašističnih gibanj v Evropi med drugo svetovno vojno, pa tudi s protifašističnim uporom proti bolnim ideologijam v bližnji preteklosti, in ki bo ponosno prevzelo Titovo zapuščino in jo skrbno negovalo, kot se spodobi, in to je Sarajevo. V Sarajevu bo vedno prostor za Titovo zapuščino, partizane in protifašistični boj, kar potrjuje tudi dejstvo, da naša osrednja ulica nosi ime po Titu, saj Sarajevo nima razloga, da bi se sramovalo svoje preteklosti.

Pozdrav iz Titovega za Beograd”.

Kako je že samo omenjanje Tita spodbudilo Nihada Uka, da se je titoiziral in v imenu vseh nas, ki mu nismo dali glasu, jasno rekel “dobrodošli, tovariš Tito”. Natančneje “dobrodošli, pokojni Tito”. Zakaj bi nam bil Tito potreben in kdo je od Uka zahteval, da nam priskrbi posmrtne ostanke Josipa Broza, je težko smiselno odgovoriti. Če že govorimo o protifašizmu, bi moral tradicionalno nevedni Uk vedeti, da je njegov idol takoj po zmagi nad fašizmom združil partizane in četnike. Ti protifašisti kot produkti Brozovih in Čiča Dražinih šol so v petih desetletjih tako zrasli okoli skupnih idej, da so bili pripravljeni zbrisati z obličja zemlje Vukovar, Srebrenico, Fočo, Prijedor, obkoliti Sarajevo, Bihać, uničiti, sežgati in pobiti vse, kar se je imenovalo drugače in kar je spominjalo na protifašizem.

Toda za Ukom je tu še tisti nevednež, ki se ukvarja s konceptualno prodajo praznih zgodb. Odziva se na ime Damir Nikšić, dobro ga plačujemo, da bi nam krojil zakone, on pa namesto tega kroji in prekraja na TikToku. Tako navdahnjen od Uka, Nikšić konceptualni ponuja zgodbo, kako smo večno fašisti skupaj z županjo Karić, ker imamo kralja Tvrtka Kotromanića, a nimamo spomenika ZAVNOBiH-a. Ker naj bi po mnenju konceptualnega Nikšića Tvrtko nasprotoval ZAVNOBiH-u, čeprav je med Kotromanićem in protifašisti v Mrkonjić Gradu minilo pet in pol stoletja.

Toda Nikšić Našist misli, da to, da imamo spomenik kralju, pomeni, da smo kontrarevolucionarji in monarhisti, medtem ko bi imeti spomenik ZAVNOBiH-u pomenilo, da smo revolucionarni republikanci. Kaj vse pove, še posname in javno objavi, pa se ne pogrezne v zemljo od sramu, mi ni povsem jasno. Ta Nikšić bi moral vedeti, da parola Našistov “Evropa je naša” ne more in absolutno ne gre skupaj z osnovnimi postulatmi ZAVNOBiH-a, ker sta njuna temelja, čeprav na protifašizmu, vendarle tako različna, da sta v popolni koliziji. Hkrati bi Nikšiću moral nekdo pojasniti, da je ZAVNOBiH pomenil obnovo državnosti BiH, ki jo je Tvrtko Kotromanić pet in pol stoletja pred tem naredil za največjo regionalno in eno največjih in najbogatejših evropskih držav.

In če komu uspe Nikšiću vse to pojasniti, potem bi moral na eno mesto zbrati Našiste, predvsem Uka, Nikšića, Dragana Miokovića, njihovega predsednika Sabino Ćudić in predsednico Edina Forto ter jim pojasniti, da to, da Mioković do leta '91 ni slišal muslimanskega pozdrava, ne pomeni, da muslimani niso živeli tukaj, ampak da jim je bilo prepovedano, da se tako pozdravljajo. Muslimane nove Jugoslavije so tako obdelali, da je njihova vloga v NOB-u zreducirana na vlogo konjušarjev in podobnih.

In na koncu, naj spoznajo, da je vse slabo, kar lahko najdejo navedeno v tem besedilu, posledica politik tega pokojnika, ki bi ga oni pripeljali v Sarajevo, čeprav v Sarajevu nikogar niso vprašali.

Zato naj vedo - TITU NE MORE V SARAJevo. Ne more zaradi Pozderca, zaradi Džeme Bijedića, ne more zaradi vseh Podrinjcev, ki so glavo plačali Titovo vezanje zastav četnikov in partizanov, ne more zaradi lilij, v katere so streljali titovci s sprani možgani, in ne more, ker komur koli je moteč “mir z vami”, temu je večno objavljena vojna v mestu miru! In ogromna je cena tega miru. Ogromna in plačana!