Tineke Strik zahteva pregled EU za Bosno in Hercegovino

(Patria) - Po nedavnem obisku Tineke Strik, poslanke Evropskega parlamenta iz Nizozemske, ki je imela vrsto srečanj z različnimi domačimi uradniki in predstavniki nevladnega sektorja, je na pobudo predstavnikov kabineta Željka Komšića, člana Predsedstva Bosne in Hercegovine, Evropski komisiji poslala več vprašanj, ki jih prenašamo v celoti:

„Na zasedanju Evropskega sveta 21. in 22. marca 2024. je bil sprejet sklep o začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino, po priporočilu Komisije. Komisija je bila pozvana, da pripravi pogajalski okvir, nato pa bo Svet odločil, ali bo ta okvir sprejel, potem ko bodo sprejeti vsi ustrezni koraki, navedeni v poročilu Komisije z dne 12. oktobra 2022.

Ali lahko Komisija potrdi, da je naslednji formalni korak v pristopnem procesu Bosne in Hercegovine – pred sprejetjem pogajalskega okvira – tako imenovani proces pregleda (Screening), med katerim bo določena pogajalska pozicija Bosne in Hercegovine?

Ali lahko Komisija potrdi, da je sprejetje pogajalskega okvira odvisno od uspešnega zaključka faze pregleda, in da se pogajanja zato ne morejo začeti, preden se ta proces zaključi?

Kdaj se bo začel proces pregleda in ali bi Komisija lahko podala časovni okvir zanj?“

Razlogi za takšna vprašanja so zelo preprosti in se kažejo v tem, da sta na primer Ukrajina in Moldavija že dolgo v postopku pregleda, ki se za Bosno in Hercegovino še ni začel. Pregled (Screening) je postopek, s katerim Evropska komisija podrobno analizira usklajenost kandidatke države z evropsko pravno dediščino (acquis communautaire) skozi šest pogajalskih klasterjev.

Na podlagi stopnje usklajenosti kandidatke države po področjih iz šestih klasterjev se določi njena pogajalska pozicija, ki je lahko ugodnejša, če je stopnja usklajenosti višja, ali slabša, če je stopnja usklajenosti z evropsko pravno dediščino nizka.

Ker je Evropska komisija v svojem poročilu z dne 12. oktobra 2022. že podala presek stanja v Bosni in Hercegovini, gledano skozi šest klasterjev, v katerih je ocenila, da v Bosni in Hercegovini ni bistvenega napredka, ima proces pregleda izjemen pomen, saj naj bi od njega bili odvisni vsi nadaljnji koraki, kot je priprava nacionalnega programa sprejemanja evropske pravne dediščine (NPAA) v domači politični, pravni in ekonomski sistem v skladu s kriteriji iz Köbenhavna iz leta 1993 in Madrida iz leta 1995.

Da bi bilo kaj takega sploh mogoče, je potrebno, da Evropska komisija opravi pregled stanja (Screening), ki bo dal elemente za pripravo našega NPAA. Poleg tega birokratskega dela ima pregled tudi svoj politični pomen, saj sosednja Hrvaška poskuša izogniti pregledu in „potisniti“ v Evropsko unijo takšno Bosno in Hercegovino, z etničnimi delitvami ter etničnim in entitetnim sistemom odločanja, da bi nadaljevala svoje pritiske glede volilnega zakona, s katerim bi Hrvaška zase vzela del suverenosti Bosne in Hercegovine v svojo korist.

Dejansko bi pregled kot del procesa evrointegracij dal odgovor na bistveno vprašanje o tem, ali lahko tako politično urejena Bosna in Hercegovina sploh napreduje naprej, ne da bi pred tem bili opravljeni resni ustavni reformi, kot tudi reforme niza zakonov, da bi naša država bila sposobna dobiti svoj pogajalski okvir (Negotiation Framework), po njem pa tudi medvladno konferenco, kar je formalni datum začetka pogajanj.

V sedanjih okoliščinah, z nekakšnim mehanizmom usklajevanja, kjer v evropskih integracijah sodelujejo entitete in kantoni, to zagotovo ne bi bilo mogoče. Zato je vprašanje poslanke Evropskega parlamenta Tineke Strik, dokazane prijateljice Bosne in Hercegovine, bistvenega pomena in velika pomoč naši državi.