Ti mene z resolucijo, jaz tebe z deklaracijo

Pretekli teden je bil precej zmeden za vsakogar, ki je moral prvič spremljati politično situacijo v Bosni in Hercegovini, in običajen ter dolgočasen za vsakogar, ki že živi v bosansko-hercegovski politični džungli, v kateri se predstavniki treh etničnih narodov - Bošnjakov, Srbov in Hrvatov - kot gorile borijo za svoj del ozemlja in okoli sebe lomijo drobno rastlinje. 

Napovedano preoblikovanje SDA iz etno-nacionalne v državljansko stranko je Bakir Izetbegović izpeljal tako, da na 7. kongresu SDA v strankarske organe ni izvolil nikogar, ki ni Bošnjak! Nova oblika demokracije po meri Izetbegovića, kakršne zahodni svet ne pozna. Možno je, da bo Izetbegović obdržal svojo besedo in se bo s preoblikovanjem SDA lotil na drug način - Bošnjake bo pretvoril v Srbe, Hrvate in Ostale. Saj so že tako najštevilčnejši narod v BiH. Tudi Bošnjakov ne bo primanjkovalo. To je bilo že preizkušeno na direktorju OSA in Izetbegovićevem prijatelju Osmanu Mehmedagiću. Trgovanje z etnično identiteto v BiH je znana praksa.

Dodik, ki se predstavlja kot največji Srb, je Izetbegovićevo povabilo, naj nekoliko bolj krepi ljubezen do države Bosne in Hercegovine – brez kakršnih koli argumentov, a z namenom dvigovanja etničnih napetosti v BiH in novega vala stigmatizacije Bošnjakov – ocenil kot »resolucijo muslimanskega naroda v BiH, ki poziva k spopadom«. 

Borjana Krišto je na 7. kongresu SDA »zagovarjala evroatlantsko pot BiH« na neevropski način, torej da v Bosni in Hercegovini nihče nima pravic razen tistih, ki glasujejo za njeno Hrvaško demokratsko skupnost, SDA in SNSD. »Upam in globoko verjamem, da bomo zgradili več odnosov in več zaupanja med nami, da bo tudi 7. kongres Stranke demokratične akcije pod vodstvom Bakirja Izetbegovića izvolil vodstvo, ki bo skupaj s političnimi opcijami iz drugih dveh narodov znalo odgovoriti na vse te izzive, pred katerimi se nahaja BiH,« je dejala Krišto.

Seveda ima vsakdo pravico voditi politiko na način, kot meni, da je najboljši. Problem etno-nacionalnih strank v BiH je v tem, da obstajajo na nekonvencionalnih metodah – sejanju strahu pred novo vojno, v primeru, da izgubljajo oblast, pa se ne obotavljajo potegniti državljanov v spopade. Oni v vojno tako ali tako pošiljajo volove, siromaki pa sinove.

Imeti nacionalno zavednost, na katero poziva Izetbegović, ali etnično, na katero pozivata Dodik in predsednik HDZ Dragan Čović, ne sme a priori pomeniti nekaj slabega, nasprotno, zelo pogosto deluje spodbudno, kar je še posebej lahko koristno z vidika notranje ekonomije. 

Torej, sprašujemo se, zakaj bi bila potem sploh sporna »afirmacija bosanskega identiteta kot skupnega identitete vseh državljanov BiH, ob ohranjanju etnične posebnosti«. Sporno je, vendarle pa zelo sporno, ker se je Izetbegović s preoblikovanjem države podal v slepo ulico. Zakaj Izetbegović nenadoma posveča toliko pozornosti »afirmaciji bosanskega identiteta kot skupnega identitete vseh državljanov BiH«, medtem ko zanemarja, denimo, boj proti korupciji, ne ponuja gospodarskega okrevanja države, ni ponudil načrta za kadrovsko krepitev institucij Bosne in Hercegovine. Zakaj Izetbegović misli, da bi nekdo nenadoma začel ljubiti Bosno in Hercegovino? Ali Nemci ljubijo Nemčijo samo zato, ker jim je tako naklonila Angela Merkel, ali Nemčijo morda ljubijo, ker je Merkel boj proti korupciji pripeljala skoraj do popolnosti, državo gospodarsko okrepila, v državne institucije pa se lahko zaposlijo samo najboljši študenti. Zakaj bi po 7. kongresu SDA nenadoma nekdo začel ljubiti državo, ki jo je med drugim uničil tudi Izetbegović in jo še vedno uničuje? Kaj se je spremenilo po soboti – že smo rekli, država se še naprej ne bo borila proti korupciji, Izetbegović ni ponudil gospodarskega okrevanja družbe, v institucije Bosne in Hercegovine se bo še naprej mogoče zaposliti samo s člansko izkaznico vladajoče politične stranke, o zdravstvenem sistemu v Sarajevu še naprej odloča Izetbegovićeva žena Sebija, tožilstva še naprej ne bodo aretirala politikov niti po dokazanem kriminalu, aretirali pa bodo siromake, ki ukradejo meter drv. V Bosni in Hercegovini bodo še naprej obstajali tisti, ki bodo lahko ubili Dženana in Davida in ne bodo odgovarjali samo zato, ker imajo močne zveze v pravosodju. 

Ali ni to Izetbegovićevo hinavsko udarjanje po obrazu državljanov? Izdajalec je tisti, ki ne ljubi Bosne in Hercegovine, čeprav imam od Bosne in Hercegovine samo jaz korist?! 

Vsa ta Izetbegovićeva svinjarija glede deklaracije in Dodikovi ter Čovićevi protinapadi izgledajo kot: »Ti mene z resolucijo, jaz tebe z deklaracijo.« Razlika je v tem, da Dodiku in Čoviću takšno vzdušje ustreza v procesu dokazovanja, da je BiH nemogoča država, česar pa ne moremo reči za Bošnjake, ki so nemogoči brez države.

Seveda, za bosanski kaos, ki zagotovo ni samo vprašanje Bosne in Hercegovine, niso krivi samo domači nacionalisti in kriminalci. Tudi mednarodnim arbitrom bi se marsikaj lahko očitajo. Tudi če pozabimo, da niso storili skoraj ničesar, da ne bi prišlo do vojne v devetdesetih, tudi če pozabimo, da so se med štiriletno klanje na območju nekdanje Jugoslavije obnašali mlačno, če jim priznamo samo, da so pomagali ustaviti nadaljnje kasapljenje Balkana, jim v zadnjih nekaj letih njihova neodločna vloga v regiji državljanom bolj škodi kot koristi. Če bi se odzvali pravočasno, niti Dodik ne bi zdaj pozival k odcepitvi RS, niti Čović ne bi razglašal Herceg Bosne, niti Izetbegović ne bi začel z »afirmacijo bosanskega identiteta kot skupnega identitete vseh državljanov BiH« s tistimi, ki Bosne ne želijo videti niti na fotografiji.

Brezobzirnejša od politike etno-nacionalnih voditeljev v BiH je samo še, ko mednarodna skupnost udari le po obrazu teh voditeljev.