TI BiH: Predlagani zakoni dajejo privid reform, medtem ko se izogibajo uvedbi resnične odgovornosti!

(Patria) - Transparency International v BiH (TI BiH) opozarja, da zakoni, sprejeti v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine BiH, s katerimi oblast na državni ravni trdi, da izpolnjuje prednostne naloge v procesu evropskih integracij, še vedno ne omogočajo popolne preglednosti in odgovornosti institucij in nosilcev pravosodnih funkcij.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Visokem sodnem in tožileckem svetu (VSTV) še vedno ni bistveno rešil vprašanja potencialnega prikrivanja premoženja nosilcev pravosodnih funkcij, medtem ko je Zakon o prostem dostopu do informacij v nekaterih segmentih slabši od obstoječega in bo institucijam dodatno omogočil, da javnosti skrivajo informacije javnega interesa.

Omeniti velja, da je bil bistvo reform, k katerim se je BiH zavezala s 14. prednostnimi nalogami, krepitev vladavine prava in boj proti korupciji, kjer je bil ključen reforma pravosodja, sprejetje in izvajanje zakonov o zaščiti žvižgačev in nasprotja interesov ter prikaz konkretnih rezultatov v smislu preiskav, obtožnic in sodb za kazniva dejanja korupcije, zlasti tista na visoki ravni. Kljub temu se o ključnih reformnih zakonih vse manj govori, medtem ko oblast na državni ravni trdi, da kaže napredek na evropski poti s sprejetjem Zakona o organizaciji trga vina, Zakona o tujcih in dveh omenjenih “reformnih zakonov”, ki bosta 30. avgusta po nujnem postopku obravnavana na Domu narodov, s katerima še vedno niso izpolnjene ustrezne priporočila.

Natančneje, Zakon o VSTV ni zajel vseh priporočil EU in Beneške komisije ter ni rešil vprašanja nasprotja interesov članov Sveta, kar je še posebej prišlo do izraza s spremembami, ki so bile vključene na seji Sveta ministrov.

Kljub temu, da sta bila ob sprejetju na Predstavniškem domu sprejeta dva amandmaja, bo nosilcem pravosodnih funkcij omogočeno, da ne prijavljajo premoženja bližnjih sorodnikov (npr. otrok), ki ne živijo v istem gospodinjstvu, in ostaja možnost, da tisti, za katere obstaja obveznost predložitve podatkov o premoženju, to zavrnejo, kar odpira dodaten prostor za obid določb o prijavi premoženja.

Opuščena je tudi možnost, da institucije na drugih ravneh oblasti blokirajo izmenjavo podatkov o premoženjskih kartotekah, kar lahko dodatno zaplete in nesmiselno naredi postopke preverjanja premoženjskih kartotek. Niso predpisane niti ustrezne sankcije v primerih nasprotja interesov ali ko nosilci pravosodnih funkcij navajajo neresnične informacije v premoženjskih kartotekah.

Po drugi strani pa organizacije civilne družbe že od leta 2021 opozarjajo, da predlagani Zakon o prostem dostopu do informacij določa preširok obseg izjem od obveznosti posredovanja informacij, ki je širši od obstoječega, ter ne zagotavlja neodvisnosti pri postopanju po pritožbah v primerih kršitev Zakona.

TI BiH kot organizacija, ki letno vloži preko 2000 zahtevkov za prost dostop do informacij in ki je seznanjena s prakso postopanja institucij, opozarja, da bodo te določbe dodatno poslabšale stanje in oblastem pustile še večji prostor za skrivanje informacij javnega interesa. Na to je opozorila tudi Evropska unija in druge ustrezne institucije, vendar so bila priporočila ignorirana.

TI BiH zato ponovno poziva, da se izkoristi priložnost za izboljšanje predlaganih zakonov in njihovih sprememb ter z amandmaji dopolni sporne določbe. V nasprotnem primeru bo sprejetje neustreznih ali okrnjenih rešitev, ki lahko ogrozijo namen samih zakonov, potrdilo, da je namen oblasti le pokazati privid napredka na evropski poti, medtem ko se izogiba bistvu izvajanja reform, ki so nujne za vzpostavitev minimuma odgovornosti in vladavine prava v BiH.