TI BiH je vložil prijavo disciplinskemu tožilcu proti glavnemu tožilcu Kajganiću: Obravnava sistem TCMS in sam dodeljuje zadeve tožilcem

(Patria) - Transparency International v BiH je vložil prijavo Uradu disciplinskega tožilca proti Milanku Kaganiću, glavnemu tožilcu tožilstva Bosne in Hercegovine, ki je v preteklem letu veliko večino zadev dodelil mimo sistema samodejnega upravljanja TCMS, zaradi česar je bila njegova predhodnica na tem položaju Gordana Tadić odstavljena.

Tožilstvo BiH je po pritožbenem postopku posredovalo Transparency International podatke o številu zadev, pri katerih je glavni tožilec izvajal prerazporeditve, torej dodeljeval zadeve mimo sistema samodejnega upravljanja, podatki pa kažejo, da je v letu 2022 število prerazporeditev večje od skupnega števila zadev, ki jih je to tožilstvo imelo v obdelavi.

To praktično pomeni, da je bil TCMS redko uporabljen in da se zadeve skoraj ne dodeljujejo samodejno. Konkretno, tožilstvo BiH je v letu 2021, ko je bilo zaradi obravnavanja TCMS odstavljeno Gordana Tadić, imelo 1.499 zadev in skupno 1434 prerazporeditev, z opombo, da je v eni zadevi, na kateri dela več tožilcev, mogoče več prerazporeditev. Med letom 2022 je tožilstvo BiH imelo v obdelavi 1473 zadev in skupno 2276 prerazporeditev, torej zadev, pri katerih je glavni tožilec mimo sistema samodejnega upravljanja izbral tožilca, ki se bo ukvarjal s konkretnim primerom.

TI BiH opozarja, da je v Pravilniku o sistemu za samodejno upravljanje zadev v tožilstvih (TCMS), v členu 8, določeno, da se prerazporeditev zadev tožilcem izvaja samodejno, saj se na ta način zmanjšujejo korupcijski tveganja. Prav tako je bil z odlokom Visokega sodnega in tožilstva BiH iz leta 2014 vsem glavnim tožilcem naloženo, da v svojih institucijah zagotovijo dodeljevanje zadev preko TCMS. Glavni tožilec ima pravico prerazporediti zadevo drugemu tožilcu, če za to obstajajo razlogi, vendar, če upoštevamo, da je to izjema in ne pravilo, dejstvo, da je število prerazporeditev večje od skupnega števila zadev v obdelavi, lahko kaže na resne pomanjkljivosti pri delu glavnega tožilca.

Prav tako obstaja sum, da je glavni tožilec BiH ravnal v nasprotju z določbami Pravilnika in Odloka VSTV ter storil disciplinske prekrške „malomarnost ali neprevidnost pri opravljanju službenih dolžnosti“ in „neizpolnjevanje, iz neupravičenih razlogov, v skladu z odločbami, odredbami ali zahtevami Sveta“ iz Zakona o VSTV.

To ravnanje je v nasprotju tudi z določbami Etičnega kodeksa za tožilce, prav tako pa je treba opozoriti na Skupno mnenje Beneške komisije in Sveta Evrope – Direktorata za človekove pravice (DHR) Generalnega direktorata za človekove pravice in vladavino prava, v katerem je bilo poudarjeno, da mora dodeljevanje zadev znotraj sodišč in tožilstev slediti objektivnim, vnaprej določenim kriterijem, da bi se zaščitila pravica do neodvisnega in nepristranskega sodniškega in tožilstskega postopanja.

Transparency International BiH opozarja, da je Disciplinska komisija VSTV BIH že vodila in pravnomočno zaključila disciplinske postopke proti nekdanji glavni tožilki Gordani Tadić ter proti še nekaterim glavnim tožilcem v BiH za iste prekrške, v katerih so bile izrečene disciplinske sankcije.

Pomembno je omeniti, da je tožilstvo BiH v več primerih zavračalo posredovanje podatkov TI BiH o številu prerazporeditev, tako da so v letih 2018 in 2019 trdili, da ne vodijo natančne statistike, zato so bile informacije posredovane šele po sodbah v korist TI BiH s strani Sodišča Bosne in Hercegovine. Letos so podatke o prerazporeditvah posredovali šele po vložitvi pritožbe, ker je tožilstvo BiH prvotno trdilo, da zahteva ni natančno formulirana, je sporočeno iz Transparency Internationala.