TI BIH bo objavil bazo 432 javnih ustanov: Plače direktorjev presegajo 7,5 milijona letno

(Patria) - V 432 zavodih, agencijah, inštitutih, službah, sklade in drugih javnih ustanovah po vsej Bosni in Hercegovini je zaposlenih 18.435 oseb, razpolagajo z 1,7 milijarde KM letno, največji zneski pa se porabijo prav za plače zaposlenih.

Preliminarni podatki, ki jih je Transparency International v BIH objavil v prvi bazi javnih ustanov v BIH, kažejo, da plače direktorjev in članov upravnih odborov najpogosteje dosegajo zakonsko dovoljene največje zneske, nekatere ustanove pa so s kolektivnimi pogodbami direktorjem zagotovile še višje pravice. Podatki niso popolni, saj je 133 ustanov zavrnilo posredovanje nekaterih zahtevanih podatkov, ki vključujejo število zaposlenih, višino proračuna, sestavo in prejemke uprave ter nadzornih odborov.

Ustanove so najpogosteje zavračale posredovanje podatkov o plačah direktorjev, iz prispelih podatkov pa je razvidno, da največje prejemke imajo vodje ustanov, katerih ustanoviteljica je Vlada Kantona Sarajevo, ki je celo z zakonom[1] omejila te plače na tri povprečne plače v FBiH v zadnjih treh mesecih. Po zadnjih podatkih Federalnega zavoda za statistiko te plače ne bi smele presegati 2.823 KM, vendar so nekatere ustanove s kolektivnimi pogodbami svojim direktorjem zagotovile še višje pravice.

Tako plače dekana Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne študije (4.504 KM), Zobozdravstvene fakultete (4.173 KM), direktorja Orientalnega inštituta v Sarajevu (4.149 KM) Akademije likovnih umetnosti (3.923 KM), direktorja Zavoda za medicino dela in športno medicino ZDK (3.708 KM), Zavoda za nujno medicinsko pomoč KS (3.473 KM) znatno presegajo zneske treh povprečnih plač v FBiH. Kar zadeva Republiko Srbsko, po doslej prispelih podatkih, najvišjo plačo nesporno ima direktor Narodnega parka Kozara, ki znaša 3.053 KM in vodi 54 zaposlenih.

Poudariti je treba, da gre za preliminarna poročila in da je mnogo ustanov zavrnilo objavo plač direktorjev, sklicujoč se na Zakon o varstvu osebnih podatkov, čeprav bi ti podatki morali biti javni po stališču pristojne Agencije za varstvo osebnih podatkov BIH. Številni absurdni odgovori in samovoljna tolmačenja zakona so v preteklem obdobju prispeli na naslov TI BIH, v katerih so javne ustanove zavrnile dostop do teh informacij. Tako v odgovoru Bosanskega kulturnega Centra iz Kalesije piše, da ne morejo posredovati podatkov o plači direktorja, ker je ta skrivnost, lahko pa povedo, da je nižja od 2.000 KM, medtem ko so v JU Center za rehabilitacijo sluha in govora RS sporočili, da brez odobritve pristojnega ministrstva ne morejo posredovati zahtevanih podatkov.

Glede upravnih in nadzornih odborov podatki, ki so doslej prispeli na naslov TI BIH, kažejo, da imajo po vsej Bosni in Hercegovini največje prejemke člani Nadzornega odbora Zavoda za oskrbo mentalno invalidnih otrok Pazarić, ki je zaradi katastrofalnih razmer, v katerih bivajo otroci, nedavno prišel v središče pozornosti javnosti. Ni znano, kolikokrat mesečno zasedajo upravni in nadzorni odbor, vendar predsedniki prejemajo nadomestilo v višini 745,60 KM. Poleg predsednika ima Upravni odbor še štiri člane, Nadzorni odbor pa dva člana z nadomestilom po 559,20 KM mesečno, tako da ti dve kategoriji Zavod staneta preko 58 tisoč KM letno v neto znesku.

Poleg tega je izjema še primer Zavoda za zdravstveno zavarovanje HNK, kjer predsednik UO prejema nadomestilo v višini 600 KM mesečno, medtem ko v ostali BIH ta nadomestila večinoma ne presegajo zneska 500 KM. Tolikšen je tudi najvišji znesek nadomestila, ki je vsem javnim ustanovam v Republiki Srbski dovoljen s sklepom Vlade RS iz leta 2014. Čeprav obstajajo redke ustanove, ki članov upravnih odborov ne plačujejo ali plačujejo po seji ali mesečno 20-30 KM, jih je večina predpisala najvišje zneske po 500 KM ali 400 KM, ne glede na velikost in pomen ustanove.

Ne glede na to, ali gre za Vode Srpske, Inštitut za javno zdravstvo RS, ki imata preko 200 zaposlenih, ali Agencijo za certifikacijo, akreditacijo in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe RS, ki ima 12 zaposlenih, prejemki članov UO segajo do najvišjih 500 KM mesečno. Zanimiv je primer Posebne knjižnice za slepe in slabovidne osebe Republike Srbske, ki je članom UO dodelila nadomestilo v višini 200 KM mesečno, čeprav za to ni imela denarja v proračunu in ni dobila soglasja pristojnega ministrstva, kar je privedlo do sodnega spora.

Treba je upoštevati, da se upravni odbori redko sestajajo in da je nadomestilo v večini ustanov enako, ne glede na število sej.

Prav tako je opazno, da posamezne osebe opravljajo funkcije v več upravnih in nadzornih odborih, obstajajo pa tudi številni primeri, kjer izvoljeni funkcionarji in narodni poslanci vodijo javne ustanove in praktično »sami sebi« predlagajo poročila o delu. Podatki, ki jih je TI BIH objavil v prvem registru javnih ustanov, trenutno vključujejo sestavo upravljavskih teles, njihove prejemke in višino proračuna, v prihodnjem obdobju pa bodo v register vključene številne zdravstvene ustanove ter tiste, ki so doslej zavrnile posredovanje teh podatkov.

TI BiH je v okviru raziskave doslej poslal okoli 200 pozivov na naslove ustanov, ki niso posredovale zahtevanih informacij, ter 25 pritožb in dve tožbi zoper javne ustanove, ki so delno ali v celoti zavrnile dostop do teh informacij.