THE SPECTATOR: Zakaj je leto 2020. četrto najboljše leto doslej?

SARAJEVO, (Patria) - Najstarejša tedenska revija na svetu, britanski The Spectator, navaja, da ima dolgo in ponosno zgodovino optimizma, ki temelji na dejstvih, kar včasih predstavi v člankih, ki jih objavi ob koncu leta in v katerih s statistiko potrdi, da je določeno leto po marsičem pozitivno, četudi takšen vtis ne nastane ob branju novic.

Vendar pa po vsem sodeč leto 2020 ni dober kandidat za takšen članek. »Najslabše leto doslej«, trdi Time Magazine na svoji naslovnici. V nekem smislu vsi delimo ta občutek. Leto 2020 se bomo spominjali kot leto bolezni in smrti, restriktivnih ukrepov, zaradi katerih smo bili ločeni od družine in prijateljev, ki so ločili podjetja od kupcev, kar je povzročilo tako ekonomsko kot klinično depresijo.

Če bi to jemali dobesedno, je najslabše leto doslej vrsta izjave, ki jo je mogoče razložiti le s spektakularno kratkim spominom. Že od začetka 20. stoletja (in upoštevajte, da je »doslej« veliko daljše obdobje od tega) smo doživeli dve svetovni vojni, veliko depresijo, holokavst, gulage in Maov veliki skok naprej, navaja The Spectator.

Tudi če se omejimo le na pandemije, sta azijska gripa 1957-58 in hongkonška gripa 1968 ubili podobno število ljudi, ko je bila svetovna populacija veliko manjša. Če bi bil Covid-19 tako smrtonosen kot španska gripa, pred samo enim stoletjem, do zdaj ne bi imeli 1,7 milijona smrtnih žrtev na svetu, temveč nekje med 200 in 400 milijoni. In večina teh žrtev bi bila starih med 15 in 35 let.

Seveda nam nič od tega ne nudi tolažbe v času, ko se soočamo z novim smrtonosnim virusom in ukrepi distanciranja, kot tudi z nevidenimi zaprtji, zaradi katerih so leti prizemljeni, gospodarstva močno prizadeta in milijoni ljudi so ostali brez dela.

Koliko je bilo uničenega, koliko pa rešenega po zaslugi človeške iznajdljivosti in podjetniške prožnosti v najtežje predstavljivih okoliščinah? Je sploh pošteno govoriti o letu 2020 kot o enem najslabših let v nedavnem spominu, se sprašuje britanski list.

Za zdaj nam podatki še niso na voljo, lahko pa uporabimo projekcije in scenarije, da pridemo do okvirnega odgovora. Globalno gospodarstvo je verjetno padlo za približno 4,2 odstotka v letu 2020, tako da je BDP na prebivalca realno nekoliko nižji kot leta 2017, a višji kot leta 2016. Da bi dosegli najvišji BDP na prebivalca, ki ga je človeštvo kdaj doseglo, bomo morali počakati do leta 2022.

Naravno je, da takšna recesija pogubno vpliva na ljudi. Po osnovnem scenariju Svetovne banke se je zaradi pandemije približno 88 milijonov ljudi ponovno znašlo pod mejo revščine. Če je to primer, globalna stopnja revščine zdaj znaša 9,1 odstotka. To je slabo, a dejansko nas vrne le na stopnjo revščine iz leta 2017 – ki je bila polovica tistega, kar je bila deset let prej, in le tretjina tistega, kar je bila na prehodu tisočletja. Če se bo globalna rast nadaljevala z enakim tempom, bi se morali najkasneje do leta 2023 vrniti na najnižjo stopnjo revščine v zgodovini človeštva.

Ko ljudje izgubljajo delo in prihodke, mnogi ostanejo brez potrebnih sredstev za zagotovitev hrane. Projekcije Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo kažejo na povečanje globalnega števila kronično podhranjenih z 8,9 na približno 9,9 odstotka. Grozljiv izid, vendar je za četrtino manjši kot leta 2000.

Na srečo nov koronavirus redko prizadene otroke. Vendar pa bodo indirektni učinki izgube dohodka v gospodinjstvu, obremenjen zdravstveni sistem in zmanjšana stopnja cepljenja proti običajnim boleznim pustili resne posledice na najmlajše.

Glede na poročilo, objavljeno v Lancetu v začetku tega leta, se ocenjuje, da bi pandemija lahko povzročila dodatnih 447.200 smrtnih žrtev pri osebah, mlajših od pet let, v obdobju šestih mesecev. To temelji na scenariju velikih motenj v zdravstvenih sistemih, in ker se je slika medtem nekoliko razjasnila v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, je to skoraj zagotovo precenjeno.

Toda, tudi če bi se ta scenarij izkazal za pravilnega, so samo tri leta zabeležila nižjo smrtnost otrok kot to leto – in to so zadnja tri leta – 2017, 2018 in 2019. Tudi če se projekcije Lanceta izkažejo za točne, leto 2020 kot celota še vedno beleži 1,3 milijona manj smrtnih žrtev otrok kot leta 2010 in sedem milijonov manj kot leta 1990, kljub povečani svetovni populaciji.

Globalni politični položaj se je v letu 2020 zagotovo poslabšal, saj avtoritarci nikoli ne zamudijo priložnosti za vsiljevanje oblasti v času krize, vendar je večina njih v slabšem položaju, kot se pogosto domneva, saj je lažje obljubiti kot izpolniti te obljube. Upajmo, da bo diktatorjem leto 2021 težje, saj nam cepivo pomaga spremeniti smer gibanja, ljudje pa bodo ponovno zahtevali odprtje družbe.

Naš hiter znanstveni in tehnološki odgovor na Covid-19 je najpomembnejši razlog za vero v prihodnost. Optimizem ni verovanje, da se problemi in katastrofe ne dogajajo. Namesto tega je optimizem verovanje, da nam rast znanja in tehnoloških sposobnosti daje vse bolj impresivna orodja za reševanje problemov in katastrof, s katerimi se bomo soočili, piše The Spectator.

Dokaz za to smo videli leta 2020. Človeštvu je bilo potrebno 3.000 let, da razvije cepivo proti otroški paralizi in črnim kozam. Moderna je v dveh dneh zasnovala cepivo proti Covid-19.

Če bi se soočili s tem novim koronavirusom leta 2005, ne bi imeli tehnologije, da bi si takšna mRNA cepiva sploh zamislili. Če bi se virus pojavil leta 1975, ne bi imeli možnosti branja genoma virusa. Če bi pandemija nastopila leta 1950, ne bi imeli nobenega respiratorja na planetu. In če bi trpeli zaradi te pandemije pred internetom, bi se naše gospodarstvo v celoti sesulo, tako kot naši družbeni odnosi.

Leto 2020 morda ni najboljše leto doslej, je pa vsekakor, kot pravi Tony Morley, »najboljše leto za preživetje kuge«.

Če povzamemo, bi bila ta bolezen v katerem koli drugem obdobju slabša, napredek v zadnjih nekaj desetletjih pa je bil tako hiter, človeška ustvarjalnost pod pritiskom pa tako impresivna, da nas tudi veliki zastoji vrnejo le nekaj let nazaj. Samo tri leta v zgodovini so bila boljša glede BDP-ja na prebivalca, skrajne revščine in smrtnosti otrok – 2017, 2018 in 2019.

Kljub pandemiji in globalni blokadi je delež kronične lakote trenutno za četrtino manjši kot leta 2000, smrtnost otrok je upadla za 40 odstotkov, skrajna revščina pa za dve tretjini.

Daleč od tega, da bi bilo najslabše leto doslej, je bilo leto 2020 četrto najboljše leto v zgodovini človeštva, zaključuje v svojem besedilu The Spectator.