Razlogi, zakaj bi morali biti vsi kot Dragan Mektic

Avtor: Amina Corbo - Zeco

„Pravna država v Bosni in Hercegovini izginja“, „BiH je razgrajena država“, „Je v tej BiH še kdo normalen“, „Tožilstvo je postalo prostor za lažne obtožbe nekaterih ljudi“ ... so le nekateri izmed citatov, ki jih je v zadnjem času izrekel Dragan Mektic, minister za varnost Bosne in Hercegovine.

Nekateri ga kritizirajo, da pretirava, da prekorači mejo in se vmešava v zadeve izven svoje pristojnosti. Tega, česar očitno ne razumejo, je, da samo opravlja svoje delo kot minister za varnost. Če ni pravne države, ni varnosti!

Žalostno dejstvo je, da je Mektic v svojem poslanstvu osamljen. Nismo slišali, da bi mu kdo od njegovih kolegov ponudil podporo, hkrati pa vsak dan dobivamo dokaze, da so njegove izjave pravilne. Najnovejši primer je domnevno tajno prisluškovanje tožilki Gordani Tadić in članici Visokega sodnega in tožileckega sveta, Ružici Jukić. Tožilstvo je ugotovilo, da je dokument pristen, Mektic pa jim je odkrito rekel – vi niste tisti, ki dajete strokovno mnenje. Izšlo se bo, da je Mektic imel prav. Dokument je bil ponarejen, najpomembnejša pravosodna institucija v državi pa je ponovno osramočena! Večina opazovalcev se strinja, da bi morala Tadićeva odstopiti s svojega položaja. Takšen scenarij pa je malo verjeten.

Minila bodo leta, kot prej, in ta primer se bo spominjalo le malo analitikov in zgodovinarjev. Zmanjkuje nam časa za kakršno koli resno sodno reformo in splošno čiščenje kadrov. To, skupaj z drugimi kompromitirajočimi dogodki, so razlogi, zakaj ta institucija izgublja svojo verodostojnost.

Ali naj opomnimo, da nihče izmed „velikih imen“ med tistimi, ki so bili aretirani in obtoženi korupcije, zlorabe položaja in goljufije, ni bil obsojen. O kakšni pravni državi lahko govorimo, ko se obtožbe brez pravega razloga zavržejo, dokazi pa izginejo z obrazložitvijo, da storilcev nikoli niso našli?

Eden najbolj nepozabnih primerov je tisti iz leta 2006, ko je bil Dragan Čović obsojen za zlorabo svojega položaja ministra za finance BiH, kar je nekaterim podjetjem omogočilo izogibanje plačila carinskih dajatev v višini več deset tisoč KM. Primer se nikoli ni zaključil zaradi izginotja originalnih dokumentov. Storilci ostajajo neznani.

Nedžad Branković je bil večkrat sojen in vsakič oproščen. Njegova večkrat ponovljena trditev „Vse sem storil v skladu z zakonom“ ostaja notranja šala. Če lahko kdo dokaže drugače, naj to stori. Do zdaj so tožilstva izgubila v dirki s kriminalom in korupcijo.

Zakaj je potem Mektic kritiziran za „razgrajevanje države“, ko pa vsi zgornji primeri dokazujejo, da govori resnico? Kdo razgrajuje pravno državo, ki je temelj vsake demokratične države, še posebej tiste, ki se trudi za vstop v EU?

Tožilstvo BiH je postalo prostor za podstavljanje in lažne obtožbe nekaterih ljudi. Živko Budimir in Šemsudin Mehmedović vesta, na kaj mislimo. Športni ribolov najdemo na nižjih ravneh. Vsi se spomnimo primera Hamdije Lipovca.

Če je v tožilstvu BiH kaj gnilega, je gnila cela BiH.

Preseneča pa nas, da tisti, ki govorijo o svoji ljubezni do Bosne, o tem molčijo. Vedeti bi morali, da brez močnega sodstva in pravne države – ni BiH.