Ljudje so eno, opozicija drugo

Avtor: Armin Aljović

Ljudje in opozicija so naravni partnerji. Ko se ljudje dvignejo proti krivici, modri zahodni svet tega ne prepozna kot revolucijo proti državi, nasprotno, dojema jo kot boj države za ljudi. Povsod drugod v (normalnem) svetu se pričakuje, da bo opozicija pozorna na dogajanje, da bo artikulirala in usmerjala zahteve ljudi.

Eden največjih diktatorjev devetdesetih v regiji nekdanje Jugoslavije, Slobodan Milošević, je bil strmoglavljen z opozicijo, zbrano okoli gibanja 'Odpor'. Vodja Liberalno demokratske stranke in takratni vodja volilnega štaba demokratov, Čedomir Jovanović, je 15 let po 'demokratičnih spremembah' v Srbiji ocenil, da je moč opozicije takrat izhajala iz potrebe družbe, da se distancira od Miloševića, čeprav je, kot je dejal, opozicija imela druge motive za strmoglavljenje Miloševića. Kakorkoli že, diktator je padel pod pritiskom protestov opozicije in ljudi.

Bosno in Hercegovino že skoraj tri leta pretresajo umori dveh mladih moških; prvi je bil 22-letni Dženan Murić v Sarajevu, sledil mu je 21-letni David Dragičević v Banja Luki. To je bil alarm za tisoče ljudi, da se množično odpravijo na ulice Banja Luke in Sarajeva ter zahtevajo pravico. Na eni strani so državljani, ki zahtevajo pravico, na drugi strani pa uradniki, ki ščitijo morilce.

Dejstvo, da sta bili obe preiskavi od začetka napačno vodeni, medtem ko so bile družinam dane lažne upanje, le potrjuje, da za obema zločinoma stoji vladajoča klika. Le vodilne stranke v BiH imajo nadzor nad sodstvom.

Vloga opozicije v obeh teh vznemirljivih primerih v Banja Luki in Sarajevu je precej šibka. Njihova podpora se zdi deklarativna, na papirju in simbolična. Prijazne izjave brez kančka truda ne koristijo ničemur. Nasprotno, državljanom dajejo le lažno upanje glede zaščite njihovih pravic. Na ulicah Sarajeva primanjkuje množičnih protestov in državljanskega pritiska na sodstvo, ki bi ga vodile leve stranke.

Opozicijski duh se je pokazal le prejšnji torek pri vodji PDP Branislavu Borenoviću, članu te stranke Drašku Stanivukoviću in Vojinu Mijatoviću iz SDP. Priprti so bili, ker so se postavili ob bok staršem umorjenega Davida Dragičevića, vendar so kljub temu napovedali, da se bo boj nadaljeval. 'Tolkli so me, močno me boli, a naj bo tako,' je dejal mladi Stanivuković.

Levica je naravni partner državljanov, ne glede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji.

Na zadnjih volitvah je stranka 'Narod i pravda', Elmedina Konakovića, predlagala sestro Dženana Murića, druge žrtve umora. Napovedali so boj proti krivici vladajoče SDA. Zato bi moral biti Konaković v prvi vrsti državljanskih protestov. V nasprotnem primeru bi ga lahko upravičeno obtožili, da je na primeru profitiral.

Novinar in aktivist Aleksandar Trifunović je za Patrio govoril o 'pobuni', ki nastaja v regiji. Pojasnil je, da gre pri pobuni za obstoj in ne za kapric. 'Državljani Banja Luke, Sarajeva, Beograda in Skopja si enako želijo normalno življenje. Zato so ti protesti eksistenčne narave. Obstaja ena generacija, ki ne želi zapustiti politike in je pripravljena uporabiti teror v svojem boju.'

Milorad Dodik je bil pragmatičen – že preizkušeno metodo protestov je uporabil proti protestom, ko so se državljani Banja Luke dvignili proti nezakoniti gradnji v mestnem parku. Dodik je nedavno napovedal protiproteste v primeru Dragičević. Ustvaril si je lasten kult osebnosti. Srbe brani pred namišljenim sovražnikom. Ko se je njegovo ljudstvo obrnilo proti njemu, je stal ob ljudeh. Protestira proti lastni politiki. Zdi se, da bo Dodik opoziciji ukradel še en protest.