EU jasno in glasno: Ne bo sprememb meja na Balkanu

Avtor: Haris LJEVO

Ključna tema skoraj vseh aktualnih političnih razprav na Balkanu je "korekcija" meja med Srbijo in Kosovom. Takšen scenarij predvidevajo številni nacionalisti, ki bi v primeru takšnega razvoja dogodkov poskušali uresničiti svoje dolgoletne ambicije, ki jih niso mogli uresničiti med vojnami v devetdesetih letih.

Najglasnejši v razpravah o mejah so Ivica Dačić, Aleksandar Vulin in Milorad Dodik. O "korekcijah" govori tudi Aleksandar Vučić, vendar ne tako odločno kot njegovi sodelavci. Vučić je nacionalistični megafon prepustil svojim partnerjem.

Nemška kanclerka Angela Merkel je jasno sporočila, da spremembe meja niso mogoče. Njenemu mnenju pritrjujejo številni domači in mednarodni intelektualci.

Nekdanji visoki predstavniki mednarodne skupnosti v BiH, Carl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling, so poslali odprto pismo Federici Mogherini in zunanjim ministrom držav EU, v katerem so opozorili na pogoste omembe sprememb meja med Srbijo in Kosovom. Pismo navaja, da bi vsako preoblikovanje meja obstoječe težave le poglobilo, namesto da bi jih rešilo.

Kot nekdanji visoki predstavniki v BiH smo globoko zaskrbljeni zaradi najnovejših napovedi visokih predstavnikov EU, ki nakazujejo, da bi EU podprla sporazum med Aleksandrom Vučićem in Hashimom Thacijem o zamenjavi ozemelj med Srbijo in Kosovom v obliki "korekcije meje", piše v pismu.

Pismo trdi, da "čeprav se zavedamo, da primera Kosova ni mogoče primerjati s situacijo v Bosni in Hercegovini, Zahodni Balkan poznamo dovolj dobro, da vemo, da bi takšno politiko lahko zlorabili nacionalistični politiki za destabilizacijo drugih držav v regiji".

- BiH poznamo dovolj dobro, da vemo, da bi takšen ukrep ustrezal tistim, ki bi državo radi razgradili, tistim, ki že pozivajo k vrnitvi k statusu quo v Daytonu, s čimer bi razveljavili vse, kar smo skupaj z našimi bosanskimi partnerji počeli več kot 20 let, so opozorili nekdanji visoki predstavniki in dodali: "EU in Evropo poznamo dovolj dobro, da se spomnimo, da naši principi in krvava zgodovina učijo, da je trajni mir mogoč le, ko se naučimo živeti v večnacionalnih skupnostih, namesto da ponovno postavljamo meje za ustvarjanje enonacionalnih skupnosti. Zato vas pozivamo, da čim prej zavrnete takšne predloge," trdi pismo.

Edward Joseph, profesor na Univerzi Johns Hopkins, meni, da bi ideja o zamenjavi ozemelj kot možni rešitvi lahko hitro dobila zagon.

- Drugo vprašanje je, ali se lahko Beograd in Priština dogovorita o specifičnih ozemljih, ki bi bila del sporazuma. Prav tako se postavlja zelo resno vprašanje, ali je mogoče preprečiti negativne posledice takšne rešitve za BiH, Makedonijo, Srbe južno od Ibra. Mislim, da bo potreben dodaten angažma mednarodne skupnosti, vključno z Washingtonom, da bi preprečili takšne posledice, je pojasnil Edward Joseph.

Josip Juratović, poslanec vladajoče Socialnodemokratske stranke (SPD) v nemškem Bundestagu, je prav tako precej zaskrbljen.

- Če pride do preoblikovanja meja, se lahko v Evropi soočimo z nastankom 40 novih držav, kar bo zagotovo povzročilo kaos in konflikte. Zamenjava ozemelj pomeni vračanje v srednji vek, ko so fevdalni gospodarji trgovali z ozemlji in prisilili ljudi, da se selijo proti svoji volji. Ker bo nekdo vedno nezadovoljen, se bo moral nekdo vedno seliti. To bi pomenilo novo etnično čiščenje v 21. stoletju, kar je stara teorija, ki je vedno povzročala le vojne, je Juratović dejal za DW.

Ta politik, rojen v nekdanji Jugoslaviji, je namignil, da se Trumpova administracija zdi naklonjena konceptu zamenjave ozemelj, medtem ko EU ni enotna v svojem stališču – razen kanclerke Merkel se nihče drug ni jasno opredelil. Pravi, da bi posledice lahko segle v BiH in Makedonijo, vse do Krima in Pridnestrja.

- Takšen pristop k političnim rešitvam bi pomenil dokončno kapitulacijo demokratičnega sistema, ki temelji predvsem na družbi enakih državljanov pred vse močnejšimi nacionalizmi v Evropi, ki si prizadevajo za gradnjo avtokratskih družb, kar zagotovo vodi v novo delitev Evrope in posledično nove vojne, meni Juratović.

Opozicija na Kosovu odločno zavrača vsako idejo o zamenjavi ozemelj. Najvplivnejša opozicijska stranka, Demokratska zveza Kosova (DSK), je sporočila, da ne bo dovolila nobenih sporazumov na račun "kosovskega ozemlja", medtem ko je "Samoopredelitev" napovedala proteste z enakim ciljem.

- Pogajanja o kosovskem ozemlju so protiustavna in kdor koli bo sodeloval v takšnih igrah, bo nosil ustavno in politično odgovornost. Usklajevali bomo ukrepe v parlamentu, da preprečimo predsedniku Thaciju, da bi ogrozil suverenost Kosova in njegovo ozemeljsko celovitost, je dejal DSK.

Pred 10 dnevi je skupina približno 20 nevladnih organizacij s Kosova in Srbije poslala odprto pismo Federici Mogherini, v katerem so jo pozvali, naj nedvoumno obsodi delitev Kosova na etnične dele.

Očitno je veliko institucij in posameznikov, ki zavračajo celo omembo ideje o spremembah in zamenjavah ozemelj – ti resni ljudje se globoko zavedajo, da lahko Balkan spremeni svoje meje le z vojno.

Predlog o preoblikovanju meja očitno podpirajo le tisti, ki žalujejo za propadelimi projekti iz devetdesetih let.