Volitve najnižjih udarcev

Avtor: Sead Omeragić

Sramota za vse politične stranke in celotno politično elito je, da predvolilno kampanjo začnejo več kot leto dni pred volitvami, kot da bi bile jutri. Več kot sramotno je, da leto dni pred volitvami začnejo z izmenjavo nizkih in najnižjih udarcev, medsebojnim obtoževanjem in medstrankarskimi spopadi.

Očitno je, da se v tej državi boj za oblast nikoli ne ustavi. Volitve so le minljiv pojav, državljani – volivci pa so kolateralna škoda. Takšno izkrivljeno dojemanje politike in volilnega procesa razkriva, da stranke nimajo ničesar ponuditi razen osnovnih političnih instinktov, zaostale propagande in neartikuliranih ciljev. Edini pravi cilji te trajne volilne histerije so pohlep, nepotizem, brutalna kraja državnega denarja in razne druge oblike nezakonitosti.

Lahko svobodno lažete, nagovarjate osnovne človeške instinkte in štejete svoje glasove.

In ta farsa traja od enih volitev do drugih, boj za oblast pa se nikoli ne ustavi, po katerem smo prisiljeni poslušati zgodbe o politizaciji tega in onega... Na žalost ni ničesar, kar v tej državi ne bi bilo politizirano. Denar je tudi političen, saj je večinoma v rokah strankarskih funkcionarjev. 

Verjetno pa je najhuje to, da so politične stranke svoj volilni korpus potegnile v svojo igro, ga naredile primitivnega, nizkotnega in žrtev noraškega koncepta boja za oblast. Večna predvolilna kampanja je soočila volilni korpus in ustvarila nepredstavljive sovražnosti. Te so še posebej vidne v bošnjaškem korpusu, ki ima okoli 30 parlamentarnih strank. Nobeni dve od teh strank se o ničemer ne moreta strinjati.

V civiliziranem svetu se predvolilne kampanje začnejo mesec dni pred volilnim dnem. Preostali čas se porabi za delo na blaginji naroda in države. Izvršna oblast je oblast vseh državljanov, je odgovoren sistem v službi skupnega dobrega. Je oblast tistih, ki so volili, in tistih, ki niso. Tistih, ki so člani političnih strank, in tistih, ki nimajo takšne namere.

Tudi evropske institucije so pozvale k ustavitvi predvolilne kampanje in namesto tega začeli reševati ključne probleme navadnih državljanov.

Že dolgo nimamo 5- ali 10-letnih razvojnih in zaposlitvenih načrtov. Malo strank ponuja načrte za obvladovanje kriz ali rešitve za 'boljše življenje'. Leta ni poročil o napredku s strani tistih na oblasti. Povsod drugod v civiliziranem svetu stranke, ki so zaključile mandat, predložijo narodu poročila o dosežkih in neuspehih. Ne smejo in ne bodo lagale. To je 4 leta oblasti, kjer lažna poročila lahko le poslabšajo, komajda pomagajo. Tukaj govorimo o tisočih novih delovnih mestih brez ene same nove tovarne.

V teh neskončnih predvolilnih dirkah, plitvih kampanjah, v tej agoniji laži in neumnosti, obrekovanj in blatenja, najnižje politike in popolnega nereda, ni ničesar, česar bi se navadni ljudje lahko oprijeli.