Težko bi izbor Šuice in Tročanjija v Evropsko komisijo BiH prinesel kaj dobrega

Piše: Armin Aljović

---

Izbor Madžara Lászla Trócsányija za novega komisarja za širitev Evropske unije, kot tudi hrvaške evropske poslanke Dubravke Šuice za eno od osmih podpredsednic Evropske komisije, ki bo zadolžena za vprašanja demografije in demokracije, analitiki ocenjujejo kot izbiro vsega tistega, proti čemur Evropa govori že vrsto let.
Na primer, Trócsányi, nekdanji madžarski sodnik, univerzitetni profesor in diplomat, blizu konservativnemu madžarskemu premierju Viktorju Orbánu, je močno zagovarjal postavitev žične ograje na mejo s Srbijo zaradi vala migrantov, ki so to pot uporabljali za vstop v Evropsko unijo, medtem ko je Šuica na primeru Bosne in Hercegovine spodbujala dodatne etnične delitve v državi.

Madžari ne želijo Trócsányija

Eden od virov iz madžarske vlade, ki je govoril za Novinsko agencijo Patria pod pogojem anonimnosti, je odnos Trócsányija in premierja Orbana pojasnil kot zelo tesen - čeprav to ne pomeni, da mora tako tudi ostati, če bo Evropski parlament res potrdil njegovo imenovanje - medtem ko delo, ki ga je Trócsányi opravil v madžarskem pravosodju v zadnjih letih, za tega sogovornika ni za pohvaliti.

“On je Orbanov zvest sodelavec. Mislim, da ne bi deloval popolnoma avtonomno v Bruslju”, pravi ta vir, pri čemer se ograjuje, da je res težko s stoodstotno gotovostjo potrditi, da bi Trócsányi še naprej ohranil takšen kurs, če bo potrjen na čelu EK, še posebej, če vemo, da so vsi dosedanji komisarji, ki so iz Budimpešte odšli v Bruselj, prekinili vezi, ki jim jih je vsiljevala madžarska politika.

„Iskreno, mislim, da mu je zdaj pomembna samo moč. Bil je uspešen odvetnik, nato pa je vstopil v politiko in storil veliko proti vladavini prava na Madžarskem“, pravi ta vir in dodaja, da mnogi na Madžarskem računajo, da ne bo odobren za komisarja.

Na vprašanje, ali bi bil Trócsányijev izbor za komisarja za širitev v korist BiH ali obratno, pravi, da Orban želi BiH v EU, ‘ampak najprej želi Srbijo.’ 

“Čeprav res ne mislim, da se bo širitev EU zgodila v bližnji prihodnosti”.

Kontinuiteta politike HDZ-ja

Hrvaška evropska poslanka Dubravka Šuica prav tako pravi, da je velik zagovornik vstopa BiH v Evropsko unijo, kot tudi ohranitve Bosne in Hercegovine kot mednarodno priznane države v njenih mejah AVNOJ-a, vendar pa so nekatere stvari, ki jih je počela v Bruslju v zadnjih letih, spodbujale nadaljnjo notranjo etnično delitev v BiH, ki je v devetdesetih letih vodila v vojno.

Po lanskih parlamentarnih volitvah v BiH je bil iz kabineta poslanke Dubravke Šuice poslan dopis voditeljem EU, v katerem je navedeno, da je bil hrvaški predstavnik v Predsedstvu BiH Željko Komšić izvoljen z veliko večino glasov Bošnjakov, medtem ko je velika večina Hrvatov glasovala za drugega kandidata.

Šuica, kot tudi drugi poslanci Hrvaške v EP, so zahtevali novo notranjo preureditev BiH, ki bi pomenila tretjo volilno enoto, večinoma rezervirano za Hrvate v BiH, medtem ko so zagovarjali tudi tako imenovano legitimno predstavljanje narodov v tričlanskem Predsedstvu BiH, kar so analitiki ocenili kot zakonsko zagotovilo, da je v Predsedstvo BiH lahko izvoljen le kandidat HDZ-ja BiH, politične stranke, ki se je pod vodstvom Dragana Čovića precej nagnila v desno.

Takratni švedski poslanec v Evropskem parlamentu Jasenko Selimović je ravnanje Šuice komentiral na način, da Evropa državljane v BiH prosi, naj se odmaknejo od nacionalizma, nato pa jim očitajo, ko se to zgodi.

“Moti jih, da je bil izvoljen kandidat, pravijo, izvoljen je bil ne le od Hrvatov, ampak tudi od nekaterih drugih. Recimo, da je tako. Ali ni to tisto, kar smo ljudi molili 27 let, naj se tako obnašajo. Ne kot etnične skupine, ne kot nacionalisti, ampak kot državljani. In ko se enkrat tako obnašajo, je to problem. Kaj je še problem? Pa ni dovolj Hrvat. Je Hrvat, ni nacionalist. To je tisto, kar jim zamerijo, da človek ni nacionalist. Nikjer v Daytonskem sporazumu ne vidim, da bi bilo mesto predsednika rezervirano za nacionaliste. In tretjič, ko podpiraš nacionaliste, dobiš nacionaliste, nato pa se boš kasneje pritoževal, zakaj so vsi nacionalisti v Bosni in Hercegovini. Predsednik Komšić mora biti podprt s strani evropske skupnosti in je tukaj vedno dobrodošel”, je dejal Selimović.

V kontekstu Bosne in Hercegovine bi izbor Trócsányija in Šuice lahko pomenil podporo silam, ki spodbujajo etnično delitev države, kar bo zahtevalo dodatne napore in angažma za politične stranke, ki želijo Bosno in Hercegovino uvesti v EU in NATO ter jo zgraditi kot državo enakih pravic za vse njene državljane.