TEŽKA SPOROČILA: Ali se bodo spoštovale pravice vseh treh narodov ali ne bo mirne in stabilne BiH

Poslanci Republike Hrvaške v Evropskem parlamentu so danes obiskali Mostar, kjer so se udeležili današnje seje Hrvaškega narodnega zbora BiH, po kateri so imeli tudi tiskovno konferenco. Govorili so o spremembah volilnega zakona, pa tudi o sankcijah proti Miloradu Dodiku, članu Predsedstva BiH. Strinjali so se, da sankcije Evropske unije Dodiku niso realne.

Željana Zovko je poudarila, da so prvič skupaj na misiji v BiH, z namenom ugotoviti celoten kontekst trenutnega stanja v BiH, torej kako daleč so prišli s spremembami volilnega zakona in kaj lahko oni kot predstavniki HDZ Republike Hrvaške in kot poslanci v Evropskem parlamentu storijo.

Tomislav Sokol je navedel, da je v EU zelo dolgo vladalo napačno dojemanje stanja institucij v BiH.

»Tisti, ki so zagovarjali unitarno zgodbo, lažno BiH, ta zgodba se je ukoreninila v evropskih institucijah. Veliko je mitov, ki se tu širijo, eden od mitov je, da je samo civilna oziroma unitarna BiH evropska BiH. Ravno nasprotno. Predstavniki konstitutivnih narodov se morajo med seboj dogovoriti. Nihče od zunaj ne bo ničesar vsiljeval, niti iz Hrvaške. Toda koncept čim večje subsidiarnosti, prenosa pristojnosti na lokalno raven in seveda zaščita kolektivnih političnih narodov je prihodnost BiH,« je dejal Sokol.

Karlo Ressler je navedel, da je trenutno stanje nevarno in da smo na začetku prelomnega leta, zato so tudi tukaj.

»Namen obiska je pridobiti informacije iz prve roke – kaj se dogaja v BiH, in hkrati članom Hrvaškega narodnega zbora pojasniti kompleksno stanje, ki obstaja na diplomatski ravni. V EP obstaja zahteva po politiki v BiH, ki bo civilna in unitarna. To ni edini model in ne vidimo, da bi bila pravica posameznika v nasprotju s pravico etnične skupnosti v tem primeru treh konstitutivnih narodov. Ključno sporočilo, ki ga prenašamo v EP, je: Ali se bodo spoštovale vse konstitutivne pravice vseh treh narodov, tudi Hrvatov kot najmanj številčnih, ali ne bo mirne in stabilne BiH, ki si jo vsi želimo,« je poudaril Ressler.

Dotaknili so se tudi ameriških sankcij proti Miloradu Dodiku. Sokol je dejal, da je na ravni EU stanje jasno.

»Takšna odločitev se vedno sprejme na ravni Sveta EU, s soglasjem vseh 27 držav članic. Nemogoče je ugibati, ali bi do tega lahko prišlo. Moja ocena je, da se to ne zdi realno,« je dejal.

Ressler je navedel, da Dodik ni edini, ki so mu bile določene sankcije, in da ne bi želel, da se celotna zgodba skrči na Dodika.

»V EP sem rekel, da so temeljni problemi BiH strukturni. Dodik ni glavni problem, glavni problem je odvzem pravic enemu od konstitutivnih narodov, zanikanje temeljnih evropskih načel, in to je mogoče rešiti s spremembo volilnega zakona,« je dejal.

Zovko je vprašala, kako bo ta država delovala, če sankcionirate kateri koli njen del glede financiranja in IPA skladov.

»To je tragično stanje, da živimo od tega, da 'sosedu crkne krava', namesto da bi vse sile usmerili v to, da se država, ki najmanj koristi IPA sklade in katere denar se uporablja za financiranje 26 let mednarodne administracije, ukvarja s tem, da se deli države sankcionirajo. 14,2 milijarde stoji in bo stalo neizkoriščenih, in kdor bo prvi to opravil. Če nadaljujemo s kriznim stanjem v tej državi, ne bo imel koga sankcionirati,« je sklenila Zovko.

Poslanci Republike Hrvaške v Evropskem parlamentu naj bi danes obiskali Kiseljak.