Terzić: Volja volivcev ne bo več tako izražena, kot je pomemben vrstni red na strankarski listi

V Bosni in Hercegovini bodo 2. oktobra potekale lokalne volitve. Več kot 3,2 milijona volivcev v državi in tujini bo lahko izbiralo med več kot 30.000 kandidati, ki se potegujejo za položaje svetnikov, odbornikov, županov in mestnih županov, piše Patria.

Volilna komisija BiH je že predhodno sporočila, da je za sodelovanje na lokalnih volitvah prijavljenih 103 politične stranke, 171 neodvisnih kandidatov, 52 predstavnikov narodnih manjšin v imenu 52 skupin državljanov in šest kandidatov narodnih manjšin v imenu šestih združenj, 106 koalicij in 17 list neodvisnih kandidatov.

Analitiki opozarjajo, da volilni zakon v BiH takšen, da volivci nimajo velikega vpliva na volitve, torej da stranke še vedno v največji meri odločajo, kateri kandidat bo prišel na oblast, medtem ko se ta odločitev manj prepušča volivcem.

Problem je še posebej izrazit po spremembah volilnega zakona BiH, ko je bil prag za vstop na oblast za kandidate dvignjen s pet na deset odstotkov potrebnih glasov od skupnega števila glasov, ki jih je osvojila stranka.

Analitik Almir Terzić meni, da bodo državljani vse težje neposredno pošiljali kandidate na oblast, in da bodo to namesto njih vse pogosteje počele politične stranke.

Poenostavljeno, da bi stranka vstopila v lokalno oblast oziroma osvojila mandate v svetih in odborih, mora na volitvah osvojiti tri odstotke glasov od skupnega števila volivcev, ki se udeležijo glasovanja v lokalni skupnosti. Več glasov kot jih stranka dobi nad tem pragom, več mest bo dobila v svetih oziroma občinskih odborih.

Kako stranka razporedi, kdo bo iz njihovih kadrov vstopil v lokalno oblast?

Najprej vstopijo tisti, ki so jim državljani neposredno dali dovolj glasov. Neposredno v lokalno oblast bodo vstopili vsi tisti kandidati, ki bodo imeli deset odstotkov od skupnega števila glasov, ki jih je njihova stranka osvojila na volitvah.

Ostala osvojena mesta v oblasti stranka zapolni po vrstnem redu na volilni listi. Torej, najprej vstopi nosilec liste, nato drugi na listi, nato tretji in tako naprej, odvisno od tega, koliko mandatov je stranka osvojila. Kandidati z vrha liste vstopijo v svete ne glede na število glasov, ki so jih neposredno osvojili.

Tako se lahko zgodi, da kandidat z vrha liste vstopi v svet s 100 glasovi, medtem ko nekdo, ki je zadnji na listi, ne vstopi niti s 500 glasovi, če teh 500 glasov ni deset odstotkov od skupnega števila, ki ga je stranka osvojila.

-Na lokalnih volitvah v Bosni in Hercegovini je ohranjen sistem polodprtih kandidacijskih list, kar pomeni, da bo volivec lahko še naprej glasoval tako za stranko kot za kandidata z imenom in priimkom na tej listi – pojasnjuje za NAP novinar in analitik Almir Terzić ter nadaljuje:

-Vendar pa je z novelama volilnega zakona BiH določeno, da se za razdelitev mandatov ne poveča volilni prag za stranke, ki ostaja 3 odstotke, poveča pa se tisti za kandidate na strankarski listi in sicer za dvakrat. Tako bo kandidat, da bi dobil mandat svetnika ali odbornika, namesto dosedanjih 5 odstotkov potreboval 10 odstotkov osebnih glasov znotraj strankarske liste.

S tem je v prevodu zmanjšan vpliv in možnost volivcev, da vplivajo na izbiro oseb, ki jih želijo videti v svetih in skupščinah občin. S tem je na nek način resno razveljavljena pravica volivcev, da oblikujejo sestavo prihodnjih lokalnih parlamentov. Torej, če nisi med prvimi desetimi na strankarski listi, težko upaš, da boš prišel na vrh. Čeprav (oblasti) niso zaprle strankarskih list, so s takšnim volilnim zakonom kot da bi jih zaprle – pojasnjuje Terzić.

Še vedno se spoštuje hierarhija, ki jo je stranka naredila na volilnih listah.

-Daleko manj bo izražena volja volivcev, tako da tistim, ki so do sedaj imeli kakšne možnosti, da prehitijo strankarski vrstni red, jim bo to zdaj skoraj nemogoče. Torej, potrebovali bodo veliko število glasov, da bi neposredno vstopili v lokalno oblast, pravi Terzić, piše NAP.