Terzić: Nihče nima pravice dvomiti v neodvisnost pravosodja

V Bosni in Hercegovini se vse glasneje govori o delu pravosodja, še posebej o potrebi po neodvisnem pravosodju brez političnih pritiskov, kar je tudi glavna tema Strukturnega dialoga o pravosodju, piše bh. novinarska agencija Patria.

Izjavi vodje SDA Bakira Izetbegovića in predsedujočega sveta ministrov BiH Denisa Zvizdića o podtikanjih v primeru Lutka 2, v katerem so bili aretirani dve osebi, sta presenetili tudi politične analitike, ki pravijo, da v takšnih izjavah  ni niti trohice državniškega obnašanja.

Po drugi strani je Fahrudin Radončić, predsednik SBB-ja, čigar strankarski kadri so bili aretirani in obtoženi vplivanja na priče v postopku proti Naserju Keljmendiju na Kosovu, poudaril, da „kot odgovoren politik lahko rečem državljanom, da zaupam v pravosodje." 

Almir Terzić, politični analitik, je v izjavi za Patrijo dejal, da nihče nima pravice dvomiti v neodvisnost dela pravosodja v Bosni in Hercegovini, saj je vsako drugačno obnašanje mogoče razlagati kot neposreden pritisk na njihovo delo.

- Hkrati je treba v BiH vzpostaviti sistem, po katerem bodo tudi tožilci in sodniki v okviru svojega poklica odgovarjali za postopke, ki jih izvajajo, vendar za to obstaja pristojni organ, Visoki sodni in tožilski svet BiH, ki nadzoruje njihovo delo. Do zdaj smo imeli primere, ko so bili aretirani in pridržani funkcionarji na zelo pomembnih položajih, med njimi Mladen Ivanić in Dragan Čović. Tudi oni so svojo nedolžnost dokazovali s pravnimi, ne s političnimi izjavami – poudarja Terzić.

Terzić nadalje opozarja, da se Bosna in Hercegovina težko ne bo odzvala na poglavji 23 in 24, če ne bo vzpostavila učinkovitega mehanizma za boj proti kriminalu in korupciji, pri čemer ni nedotakljivih, na drugi strani pa s polno odgovornostjo sodnikov in tožilcev za dejavnosti, ki jih izvajajo.

- Svet ministrov BiH nam je obljubil, da bodo njihove glavne dejavnosti zagotavljanje vladavine prava. Bojim se, da ga v BiH že predolgo ni, sicer bi številni, celo uradniki, odgovarjali, če nič drugega, za neizvajanje in nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča BiH, ki so bile sprejete pred več leti, imamo pa primer iz leta 2011, ki se nanaša na Statut mesta Mostar, pa tudi Ustavnega sodišča FBiH, ki je ministrstvi za znanost in izobraževanje ter kulturo in šport FBiH razglasilo za neustavna – poudarja Terzić.

Prav tako ta politični analitik opozarja, da ne smemo pozabiti na številne kriminalne dejavnosti znotraj političnih strank, na katere že leta opozarja Služba za revizijo Centralne volilne komisije BiH, pa tudi poročila Ureda za revizijo institucij BiH v smislu letnih poročil o poslovanju institucij BiH, čigar kriminalne dejavnosti se prekličejo s sprejetjem poročil v Parlamentarni skupščini BiH.