Terzić: Krivica in Bruselj za zastoj v BiH, morali bi sankcionirati politike BiH

STRASBOURG, (Patria) - Evropska komisija je danes priporočila, da Makedonija in Albanija začneta pogajanja z Evropsko unijo o pristopu. Ocenjeno je bilo, da je napredek v teh državah obetaven, za razliko od napredka v BiH, ki je ostala, da dokaže pripravljenost s reformami pokaže namero o pristopu.

“Mislim, da je to dober dan za regijo zahodnega Balkana. Dosti smo odločni v politiki širitve in to je politika, ki se ne končuje. Cilj je izvoziti stabilnost, ne pa uvesti nestabilnost. To vedno je treba ponavljati”, je dejal na novinarski konferenci evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

BiH mora še veliko storiti

Bosni in Hercegovini je Evropska komisija že prej zamerila, da ni izvedla sodb mednarodnih sodišč, saj še vedno obstaja fenomen “dveh šol pod eno streho, poseben problem pa je vnetljiva retorika, ki jo uporabljajo politiki BiH.

Pozitivno je bila ocenjena sprejetost strategije za boj proti organiziranemu kriminalu, kot tudi odstranitev Bosne in Hercegovine s seznama Meddržavnega telesa za boj proti pranju denarja.

Vse to pa ni bilo dovolj, da bi Bosna in Hercegovina krenila po poti Albanije in Makedonije.

Novinar in politični analitik Almir Terzić pravi za Patrijo, da odpiranje pogajanj med Evropsko unijo z Makedonijo in Albanijo jasno kaže, da zaradi nesposobnosti oblasti v BiH - tako te kot prejšnjih oblasti - država zagotovo postaja izoliran otok v Evropi. Dejal je, da je BiH edina država na območju evropske celine, ki preferira članstvo v EU, a ki še vedno nima niti statusa kandidatke za članstvo v EU.

„Domači politiki so storili ogromno krivico državljanom te države“, je dejal Terzić.

Poudarja, da je pred Bosno in Hercegovino mukotrpen proces do dohitevanja držav v regiji, ki so, kot je dejal, že precej odmaknjene na tej poti približevanja EU, in da jih brez resnih in bistvenih reform BiH ne bo tako lahko dohitela.

„BiH ne more govoriti o članstvu v EU, če krši sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, v smislu neenakomernega obravnavanja lastnih državljanov“, pravi Terzić, dodaja pa, da je absurdno govoriti o EU poti Bosne in Hercegovine, če obstajajo dejstva, ki govorijo o tem, da sta kriminal in korupcija dominantna v državi.

„Vsi tisti politiki, ki bodo v tej volilni kampanji govorili o tem, kako bodo državljane BiH popeljali v EU, je jasno, da jih bodo zavedli že na samem začetku, in da delajo samo za interes svojih strank“, meni Terzić.

Krivica Bruslja

Na vprašanje, kolikšna je krivica same Evropske unije glede zastoja Bosne in Hercegovine na EU poti, Terzić meni, da se problem lahko gleda tudi iz tega zornega kota. Oblasti iz Bruslja, pravi, bi morale imeti pogum, da na ustrezen način sankcionirajo tiste politike v BiH, ki kršijo ustavne določbe države, pa tudi sodbe najvišjih institucij, ne samo v BiH, ampak tudi v Evropi, med katerimi je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

„Če bi bile pravočasne sankcije Evropske unije proti politikom BiH, bi lahko sedaj govorili o deblokirani EU poti Bosne in Hercegovine“, meni Terzić.

„Zaradi popustljive politike Bruslja in Strasbourga bomo še vedno talci predsednikov političnih strank in njihovih skupinskih ali posameznih interesov, in ne bomo imeli konkretnih rezultatov“, zaključuje Terzić, dodaja pa, da pričakuje, da bodo politiki v BiH še naprej izpolnjevali samo najnujnejše, kar se od njih bo zahtevalo, da bi si zagotovili denar za svoje preživetje preko kreditnih aranžmajev.