Terrenoire ponovno predsednik, Franjo Topić član Predsedništva Mednarodne panevropske unije

SARAJEVO, (Patria) - Počasni predsednik Panevropske unije Bosne in Hercegovine Franjo Topić je bil ponovno izvoljen v Predsedstvo Mednarodne panevropske unije, dosedanji predsednik Alain Terrenoire pa je potrdil svoj novi petletni mandat na čelu te organizacije.

Tako je odločilo 150 delegatov iz 22 evropskih držav na Generalni skupščini, ki je ta konec tedna zasedala v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.

V Predsedstvo so bili izvoljeni tudi: akademik Mislav Ježić in prof. dr. Pavo Barišić iz Hrvaške, Bernd Posselt, Johannes Kijas, dr. Dirk Herman Voß iz Nemčije, dr. Andrej Lepavcov iz Makedonije, dr. Gordana Đurović iz Črne Gore, Walburga Habsburg Douglas iz Švedske, Anna Zaborska iz Slovaške, Rainhard Kloucek iz Avstrije, dr. Anna Grünwald iz Madžarske, Carlos Uriarte Sanchez iz Španije in Jean Paul Picaper iz Francije.

Na konstitutivni seji Predsedstva je bila Anna Zaborska izvoljena za izvršno podpredsednico, Mislav Ježić, Walburga Habsburg Douglas in Dirk Herman Voß so bili izvoljeni za podpredsednike, Pavo Barišić je bil izvoljen za glavnega tajnika, Johannes Kijas pa za blagajnika Panevropske unije.

Predsedstvo je za namestnika glavnega tajnika izvolilo nekdanjega predsednika Panevropske unije BiH Vanjo Gavrana.

Predsednik Terrenoire se je v svojem govoru ozrl na svoje predhodnike, velike vizionarje svojega časa, ustanovitelja Panevropske unije Richarda Coudenhovea Kalergija in dolgoletnega predsednika nadvojvodo Otta von Habsburga, poudaril pa je tudi pomen držav jugovzhodne Evrope.

„Čim prej moramo v Evropsko unijo integrirati Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno Goro, Kosovo in Srbijo. To je treba storiti ob upoštevanju njihovih specifičnih položajev, vendar ne po merilih, ki so veljala pred 25 leti,“ je poudaril Terrenoire.

Predsednik Panevropske unije Bosne in Hercegovine Osman Topčagić, ki je vodil delegacijo iz BiH, v kateri so bili poleg Topića in Gavrana še glavni tajnik Haris Ćutahija, je podal poročilo o delu Panevrope BiH, ki je ena najaktivnejših organizacij v panevropski družini.

„Evropska politika širitve proti Zahodnemu Balkanu se je začela pred 20 leti in treba bi bilo oceniti, kakšni so rezultati. Le ena država, Hrvaška, je bila sprejeta v Evropsko unijo. Torej ni bilo veliko storjenega glede sprejema. EU mora odpreti pogajanja z Makedonijo in Albanijo, tako zaradi teh držav kot zaradi svoje verodostojnosti. Perspektiva polnopravnega članstva drugih držav mora biti zagotovljena, države Zahodnega Balkana pa se morajo vključiti v razprave o prihodnosti celotne Evrope. Upam, da bo Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke brez nepotrebnih zamud,“ je med drugim dejal Topčagić v svojem nagovoru.

Na Skupščini sta kot posebna gosta govorila tudi podpredsednik Evropskega parlamenta Rainer Wieland in minister za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške Gordan Grlić Radman.

Minister Grlić Radman je na srečanju govoril o prioritetah hrvaškega predsedovanja Svetu Evropske unije. Osvrnil se je tudi na države jugovzhodne Evrope, ki si prizadevajo za vstop v Evropsko unijo.

„Hrvaška razume države tega dela Evrope in verjamem, da bo Zagrebaški vrh maja priložnost za opredelitev politike za jugovzhodno Evropo v prihodnjem desetletju. Močno podpiramo začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo in upam, da se bodo začela še pred vrhom v Zagrebu,“ je dejal Radman.