Teror se nikoli ni ustavil, čeprav se april '92 že zdavnaj končal: Tožilci morajo izbrati FUP namesto MUP pri etničnih spopadih

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

April je mesec. Vedno težak, na poti v službo v sarajevski gneči opazim vojaške tovornjake, rotacije vojaške policije, ni UNPROFOR, ampak EUFOR, ni prijetno, celo ob zavedanju, da potekajo vojaške vaje. Saj vendarle, diši po aprilu. Da vse ni plod domišljije in slabih spominov, dokazuje novica iz Stoca.

„Davi so bili v Stocu pretepani štirje otroci, povratniki, štirje zlati fantje. Neznani storilci so jim v slogu najhujših razbojnikov vdrli v zasedo na povratku z tekme z več avtomobili na vhodu v Stolac. Nato so jih brutalno pretepli, mučili. Takšno nasilje mora biti nujno in najstrožje kaznovano“, bo dejal minister Nerin Dizdar.

Povratniki so že več kot 20 let na udaru fašistov, četnikov, ustašev, od svojega povratka na domača ognjišča, od koder so bili izgnani z genocidom, UZP-jem in najstrašnejšimi vojnimi zločini. Nobena ustrezna sankcija ni dovolj, da bi zaščitili državljane po vsej BiH, pogosto pa storilcev nikoli niti ne najdejo.

Niz nerešenih napadov na povratnike je v Republiki srbski, vendar pa postajajo vse pogostejši tudi v kantonih s hrvaško večino, kjer so tarča mošeje, partizansko pokopališče, zdaj pa tudi mladiči – povratniki. Huliganom in mladim potomcem UZP-ja vse moti, kar zmanjšuje njihovo „legitimno predstavljanje“.

Toda zakaj vse ostane mesece, leta na policijskih poročilih in tožilstvih opombah, da je preiskava v teku, je treba iskati tudi v dejstvu, da so kantonalna tožilstva v močni navezi s kantonalnimi upravami policije in da tožilci še vedno ne zaupajo Zvezni upravi policije, kar bi morali vsekakor početi, vsaj pri kaznivih dejanjih, ki so etnično obarvana.

Saj bo FUP z večjo nepristranskostjo opravil preiskave incidentov po kantonih, ki so medetnični konflikti.

Iz Zvezne uprave policije poudarjajo, da lahko ustrezno odgovorijo na vse naloge, ki jim jih dodelijo, vendar pa jih tožilci, zlasti kantonalni, očitno izogibajo.

Ko policija in tožilstvo mesece ne moreta odkriti, kdo je podrl 700 nagrobnikov na partizanskem pokopališču, je logično, da se opogumljeni huligani lotijo tudi ljudi, povratnikov, vseh tistih, ki jih spominjajo, da vendarle živijo v BiH, ne na Hrvaškem.

Zato bi se FUP moral vse bolj uveljavljati kot nosilec preiskovalnih dejavnosti, kjer so nacionalne napetosti vzrok kaznivih dejanj.

Tožilci bi morali upoštevati dopise FUP-a in karakterizirati kazniva dejanja na način, da bi ustregli njihovim zahtevam, da bi se lahko vključili v preiskave, in analogno temu, da bi hitreje našli storilce.

Do zdaj smo se naučili, da povratnike v bh. entiteto Republiko srbsko napadajo in terorizirajo „mentalni bolniki“, okiteni s četniško ikonografijo, tako so iz MUP-a RS skoraj vsak napad na Bošnjake in ne-srbsko prebivalstvo pravdali varnostni organi v RS.

Zdaj v Federaciji za storilci iščejo in iščejo, vse dokler napad ne odide v pozabo, novi napadi pa nas opomnijo, da je april 1992. res začetek najbolj krvavega in najtežjega obdobja za bh. državljane, vendar pa se teror nikoli ni ustavil! Niz je takšnih primerov, spomini pa še vedno sveži in s prvim mrakom zaklepanje v hiše vse težje pada povratnikom, ki so zdaj, po pričevanjih tamkajšnjega prebivalstva, dobesedno v paniki.