Termoelektrana "Termoblok 7" bi lahko postala "naložba v škripcih", financiranje termoelektran na premog se ustavlja

SARAJEVO, (Patria) - Voditelji skupine 20 držav, vključno s Kitajsko, so se dogovorili, da od letos ustavijo financiranje termoelektran na premog, v skladu s podobnimi dogovori, ki so jih sprejele članice skupine 7 držav ter Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE).

Kitajska, vodilna svetovna finančerka gradnje termoelektran na premog, je še vedno vključena v več kot 1,7 GW načrtovanih termoelektran na premog v državah Zahodnega Balkana v jugovzhodni Evropi. Med njimi je Kostolac B3 z močjo 350 MW, ki je v fazi gradnje.

Države OVSE, med katerimi so članice Evropske unije, Japonska, Koreja in druge, so prejšnji teden dosegle dogovor, da takoj uvedejo prepoved kakršne koli oblike državne finančne pomoči za gradnjo termoelektran v tujini do konca leta 2021. Na ta način je bil prvič sprejet mednarodno zavezujoč sporazum, ki odpravlja izvozno podporo za gradnjo termoelektran v tujini.

Ta sporazum ni zavezujoč za Kitajsko, ki ni članica OVSE. Kljub temu je oktobra letos Banka Kitajske, vodilna banka, ki je bila v preteklih letih vključena v številne projekte gradnje termoelektran na premog po svetu, prekinila prakso drugih kitajskih bank in postala prva finančna institucija na Kitajskem, ki je ustavila financiranje novih termoelektran na premog in rudarskih projektov v tujini.

Septembra se je Xi Jinping ob nagovoru na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov zavezal, da se bo Kitajska umaknila iz novih projektov gradnje termoelektran na premog po svetu. S tem je bila dodatno postavljena pod vprašaj legitimnost načrtovanega projekta gradnje bloka 7 v Tuzli, katerega gradnja se financira s kreditom kitajske Exim banke. Gradnja te termoelektrane se še ni začela zaradi odprtih vprašanj glede nedovoljene državne pomoči, pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj in spremembe tehnologije, ki jo je predlagal Gezhouba.

Denis Žiško iz Aarhus centra Tuzla, ki spremlja načrtovani projekt Tuzla 7, pravi: „To je bilo za našo državo tvegano posel od trenutka, ko je od kitajske Exim banke sprejela kredit v višini 614 milijonov evrov za projekt, od katerega bodo imele korist predvsem kitajska podjetja in njihovi delavci.“ Žiško je dodal: „Vprašanje je, zakaj kitajske oblasti še naprej pritiskajo na našo državo, da investira v projekt, ki bo končal kot 'naložba v škripcih'?“

„Kitajske naložbe v premog v Bosni in Hercegovini so še vedno prisotne, vendar pod tančico skrivnih sodelovanj z našimi institucijami in zasebnimi vlagatelji za gradnjo termoelektran – kot je trenutno primer s TE Ugljevik 3. V tajnosti je bil podpisan memorandum o sodelovanju s CNEEC in to brez predhodnih posvetov z javnostjo in lokalno skupnostjo,“ pojasnjuje Majda Ibraković iz „Centra za okolje“ v BiH. „Zahtevamo, da Kitajska izpolni obljube in da izstopi iz načrtovanih projektov termoelektran v Bosni in Hercegovini tako, da ne bo poglabljala javnega dolga, ki bi nastal pri realizaciji navedenih projektov,“ je dodala Ibraković.

Zvezdan Kalmar iz „Centra za ekologijo in trajnostni razvoj“ v Srbiji pravi: „Ne samo, da vsi kitajski projekti na premog na Zahodnem Balkanu niso v skladu z najnovejšimi standardi EU za omejevanje onesnaževanja, ampak je večina od njih obremenjena z nepravilnostmi v postopku izdajanja okoljevarstvenih dovoljenj in študij vpliva.“ Kalmar tudi meni: „Kitajska mora takoj ustaviti projekte na premog v tujini, katerih konstrukcija se je začela, niso pa zagotovljena vsa dovoljenja in opravljeni javni posveti na smiseln način. Takšen primer je termoelektrana Kostolac B3 v Srbiji, ki se trenutno gradi.“

Wawa Wang, direktorica Just Finance International, je izjavila: „Podpiramo odločitev G20, še posebej zavezo Kitajske, da prenehajo s financiranjem termoelektran na premog po svetu z javnimi sredstvi. Javnost in civilna družba že dolgo časa postavljata pod vprašaj legitimnost in zakonitost kitajskih državnih podjetij, ki sodelujejo pri gradnji termoelektran na premog na Zahodnem Balkanu in v preostalem svetu. Naše raziskave so pokazale, da Kitajska po svetu stoji za najmanj 13 GW aktivnih in načrtovanih projektov termoelektran na premog – za nekatere je že zagotovljeno financiranje, vendar gradnja še ni stekla. Kitajska mora takoj izstopiti iz vseh aktivnih projektov, da bi imele sprejete obveznosti resničen vpliv na ohranjanje podnebja.“

Ioana Ciuta, koordinatorka za energijo pri CEE Bankwatch Network, pravi: „V tej fazi podnebne nujnosti moramo doseči sporazum o ustavitvi financiranja vseh oblik fosilnih goriv, na drugi strani pa še nismo prekinili žile kucavice za projekte na premog. Gospodarstvo, okolje in javno zdravje bodo še naprej trpeli, če bo Kitajska pustila odprta vrata v jugovzhodni Evropi za vse te nepremišljene energetske projekte, ki temeljijo na premogu.“