"Teritorialna preureditev" Federacije BiH kot največje darilo Herceg-Bosni

V zadnjem času najvišji predstavniki SDA večkrat javno predstavljajo načrt tako imenovane teritorialne oziroma ustavne preureditve Federacije BiH. Načrt se javno in večkrat izpostavlja, in je narave, ki si zasluži največjo pozornost najširše javnosti. Je izrazito negativen, v svojem bistvu destruktiven glede na integracijske procese v BiH, čeprav ga njegovi promotorji poskušajo predstaviti kot izrazito pozitiven, da bi javnost zavedli.

To je ista strategija, ki je bila uporabljena v zvezi z Mostarjem, kjer je bil nedavno in večkrat v različne ovoje zavito isto sporočilo, ki je bilo izjemno darilo g. Čoviću. Ista strategija, žal, iz istega vira.

V zvezi z načrtom tako imenovane teritorialne preureditve FBiH se kot kamuflažni argument navaja potreba po racionalizaciji, zmanjšanju stroškov administracije itd., kar bi se domnevno doseglo s povezovanjem nekaterih kantonov, pri čemer se ne skriva, da se povezovanje nanaša na kantone z etnično večino konstitutivnih narodov.

To je peklenski načrt končne uresničitve vojnih ciljev Herceg-Bosne; to je največje možno darilo Čovićevi strategiji in ciljem (servilnost aktualne SDA do njegove politike je sicer naravnost osupljiva), pri čemer se prevzema tudi Čovićeva velika spretnost, da velike politične poteze imenuje neškodljivo, celo dobrohotno.

Največji problem je v tem, da ima SDA politično moč, da naredi to pogubno napako, ki bo nepopravljiva. Upajmo, da bodo spregledali in opustili to zastrašujoče uresničevanje hercegbosanskih ciljev, ki nam jih poskušajo tako zvito predstaviti kot pozitivno akcijo – kot racionalizacijo.

Namen je povezati tiste kantone, kjer so na eni strani večinsko Hrvati, na drugi strani pa kantoni, kjer so večinsko Bošnjaki.

Povsem očitno je, da gre za politično kratkovidnost ali politično obvaro, saj se domnevno ustvarjajo „večje enote“ („megakantoni“), vendar so te enote v svojem bistvu, na višji ravni, v domeni države, v funkciji nadaljnjega in dramatičnega fragmentiranja Federacije (ki je tudi le en fragment države), saj se s to strategijo Federacija končno cepi NA ETNIČNE VEČINE, oziroma se teritorializacija izvaja po načelu ustvarjanja etničnih ozemelj. To je smrtni udarec tako Federaciji kot BiH.

Tukaj je potekala krvava vojna in izvajana so bila grozovita nasilja za ustvarjanje etničnih ozemelj („etnično čiščenje“), probosanske sile pa so položile na tisoče življenj prav zato, da bi se uprle tej vrsti etno-teritorialnega homogeniziranja. Sedaj se namerava – celo odločno, se zdi – v miru uresničiti ta cilj zločinske Herceg-Bosne. In to pod naivnim izgovorom o racionalizaciji. Kot da smo otroci! To bi bil le prvi, a odločilni korak k secesiji in „hrvaški strani“, ki bi se s to izjemno nevarno „preureditvijo“ uspela ustavno teritorialno homogenizirati.

Zakaj ti „dobronamerni“ gospodje ne začnejo s povezovanjem etnično mešanih kantonov?! V FBiH obstajata v zvezi s tem le dve sprejemljivi varianti: ali ukiniti vse kantone, ali jih sploh ne povezovati.

Povezovanje kantonov po načelu etnične večine je absolutno nesprejemljivo z vidika interesov države BiH. Še posebej je osupljivo, kako promotorji tega načrta ne vidijo, da je prav za Bošnjake takšen načrt katastrofalen, saj lahko Bošnjaki obstanejo le V OKVIRIH BiH, s tem načrtom pa se nadalje stiskajo v teritorialne rezervate (z obvaro o „povečevanju kantonov“), s perspektivo, da kmalu postanejo resnično kot Palestinci v Gazi (tako ali tako je verjetno po nekem projektu v Federaciji, poleg vsega drugega, prava invazija Arabcev, katerim se množično prodaja najboljša zemlja!).

S tem bi hkrati hercegbosanska politika po tej neizmerno škodljivi „preureditvi“ za prihodnost Bosne, že v naslednjem koraku lahko organizirala svoj secesijski referendum (zato g. Čović kaže tako veliko razumevanje za Dodikov referendum).

Čeprav se ta „preureditev“ tiče usode države in narodov, nisem opazil, da bi se javnost kaj vznemirjala zaradi tega; nisem opazil celo, da bi tako imenovana opozicija posvetila ustrezno pozornost temu tako pomembnemu vprašanju.

Ta načrt o takšni „preureditvi“ je usodno napačen. Ostaja le nejasnost, ali je to zavestna prevara vseh probosanskih sil, ali rezultat političnega diletantizma. Res je, ostaja nam tudi dragocena upanje, da bodo odstopili od tega. Kakor v primeru dragocenega Mostarja.

vijesti.ba