Besedilo britanske resolucije o Srebrenici

Končna različica britanske resolucije o Srebrenici.

Ponovno potrjujemo Listino ZN, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Konvencija);

Ob upoštevanju, da države nosijo glavno odgovornost za zaščito civilnega prebivalstva in da so dolžne spoštovati in zagotavljati človekove pravice vseh posameznikov na svojem ozemlju in v skladu s svojo pristojnostjo, v skladu z ustreznimi pravili mednarodnega prava, in ponovno potrjujemo glavno odgovornost vsake posamezne države za zaščito svojega prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini zoper človečnost;

Ob upoštevanju glavne odgovornosti Varnostnega sveta za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter izražanju svoje odločenosti, da prepreči genocid;

Ob upoštevanju vseh sodb Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), ustanovljenega z resolucijo 808 (1993) in kasnejšimi resolucijami z namenom preganjanja oseb, odgovornih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na ozemlju nekdanje Jugoslavije od leta 1991, in nadalje ob upoštevanju sodbe njegove Žalilne komisije z dne 19. aprila 2004 (Tožilec proti Krstiću), v kateri je navedeno, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid, ter sodbe Mednarodnega sodišča pravice (ICJ) z dne 26. februarja 2007, v kateri je zaključeno, da so bila dejanja, storjena v Srebrenici, dejanje genocida;

Ob ugotovitvi, da se letos obeležuje dvajseta obletnica genocida v Srebrenici, v katerem je bilo izgubljenih več kot 8.000 življenj, na tisoče ljudi razseljenih, družine in skupnosti pa uničene;

Ob upoštevanju, da sta bili Srebrenica in okolica razglašeni za varno območje v skladu z resolucijama Varnostnega sveta 819 (1993) in 836 (1993); priznavajoč stalno potrebo Varnostnega sveta in držav članic po nadaljnjem krepitvi zaščite civilistov v oboroženih spopadih; in poudarjajoč, da bi se morale ZN, vključno z Varnostnim svetom, posvetiti znakom zgodnjega opozarjanja na potencialni genocid in zagotoviti hitro in učinkovito ukrepanje za preprečevanje ali končanje genocida, v skladu z Listino ZN;

Priznavajoč, da je bilo na vseh straneh med spopadi v BiH nedolžnih žrtev, vključno s Srebrenico in njeno okolico;

Poudarjajoč, da imajo posebno vlogo pri preprečevanju genocida posebni svetovalci generalnega sekretarja za preprečevanje genocida in odgovornost za zaščito (posebni svetovalci), v katere naloge spada delovanje kot mehanizem zgodnjega opozarjanja pri preprečevanju potencialnih situacij, ki bi lahko vodile v genocid, zločine zoper človečnost, vojne zločine in etnično čiščenje, ter visoki komisar ZN za človekove pravice, in priznavajoč vlogo, ki jo kot prispevek k zgodnjemu zavedanju o potencialnem genocidu igrajo redna obveščanja o kršitvah človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, kot tudi o sovražnem govoru in spodbujanju k sovraštvu;

Pozdravljajoč novo Okvirno analizo, ki jo je pripravil Urad posebnih svetovalcev, kot eno od sredstev za oceno tveganja genocida v kateri koli situaciji, in spodbujajoč države članice ter regionalne in podregionalne organizacije, da uporabijo ustrezne okvire kot vodilo pri svojem delu na področju preprečevanja;
resolucija

Nadalje ob upoštevanju odgovornosti vseh držav članic za spoštovanje svojih obveznosti, da končajo nekaznovanost ter raziščejo in preganjajo odgovorne za genocid, zločine zoper človečnost ali druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, in poudarjajoč, da se boj proti nekaznovanosti za zelo hude zločine mednarodnega pomena, storjene nad civilisti, krepi zaradi dela Mednarodnega kazenskega sodišča pri kazenskem pregonu teh zločinov v skladu z načelom komplementarnosti nacionalne kazenske jurisdikcije, kot je določeno v Rimskem statutu, ad hoc mešanih sodiščih in specializiranih oddelkih v nacionalnih sodiščih;

Ob ugotovitvi, da kazenski pregon oseb, odgovornih za genocid in druge mednarodne zločine na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in v nacionalnih pravosodnih sistemih, vključno s sodiščem BiH, ostaja ključen za proces nacionalnega sprave ter obnovo in ohranjanje miru v BiH, in nadalje pozdravljajoč močno regionalno sodelovanje med nacionalnimi tožilstvi kot instrument za utrditev miru, pravice, resnice in sprave med državami v regiji;

Ob ugotovitvi, da se ocenjuje, da je bilo v spopadu v BiH, vključno s Srebrenico, na tisoče primerov spolnega nasilja z žrtvami na vseh straneh;

Ob nadaljnji ugotovitvi, da lahko posilstvo in drugi oblik spolnega nasilja predstavljata zločin zoper človečnost ali dejanje, ki je sestavni del genocida; in ob upoštevanju, da sta posilstvo in drugi obliki spolnega nasilja v oboroženih spopadih vojna zločina in da predstavljata hude kršitve Ženevskih konvencij in Dodatnega protokola k njim:

1. Najoštrije obsoja genocid in vse kršitve in zlorabe človekovih pravic ter vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava;

2. Najoštrije obsoja zločin genocida v Srebrenici, kot je bil ugotovljen s sodbami Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodnega sodišča pravice, ter vse druge dokazane vojne zločine in zločine zoper človečnost, storjene med spopadi v BiH;

3. Strinja se, da je sprejemanje tragičnih dogodkov v Srebrenici kot genocida predpogoj za spravo, poziva politične voditelje na vseh straneh, naj priznajo in sprejmejo dejstvo dokazanih zločinov, kot so jih ugotovila sodišča, in v tem kontekstu obsoja zanikanje tega genocida kot oviranje prizadevanj za spravo, priznava pa tudi, da je nenehno zanikanje globoko boleče za žrtve;

4. Izraža sočutje in solidarnost z žrtvami na vseh straneh spopadov v BiH, vključno s tistimi v Srebrenici, in z njihovimi družinami, ter poziva odgovorne oblasti v BiH, naj zagotovijo pravico za žrtve in dolgoročno podporo preživelim, vključno s tistimi, ki so preživele spolno nasilje;

5. Ponovno potrjuje podporo Mirovnemu sporazumu, dogovorjenemu v Daytonu in podpisanemu v Parizu 14. decembra 1995, ter Sporazumu o ustanovitvi FBiH, ki je bil podpisan v Daytonu 10. novembra 1995 (S/1995/1021, priloga), in poziva strani, naj strogo spoštujejo svoje obveznosti po teh sporazumih;

6. Poudarja temeljni pomen sprave, ki temelji na dialogu, sprejemanju preteklih dejanj vseh strani v spopadu in zavezanosti k pravici in podpori žrtvam kot osnovi za krepitev varnosti, stabilnosti in blaginje v Bosni in Hercegovini ter v širši regiji; in v ta namen pozdravlja nedavni dogovor Parlamenta in političnih voditeljev Bosne in Hercegovine o ambicioznem reformnem programu, ki vključuje zavezo k ukrepom za pospešitev procesa sprave, in spodbuja vse državljane Bosne in Hercegovine, naj skupaj delajo na spodbujanju miru, pravice, strpnosti in sprave;

7. Pozdravlja delo Mednarodne komisije za pogrešane osebe in njeno pomoč vladam Bosne in Hercegovine ter širše regije pri iskanju in identifikaciji ostankov žrtev na vseh straneh, kar je bistveno prispevalo k privedbi storilcev pred sodišče;

8. Poudarja, da lahko ženske in civilna družba, vključno z ženskimi organizacijami ter formalnimi in neformalnimi voditelji, igrajo pomembno vlogo pri posredovanju in povojnem reševanju; ponavlja, da je še vedno potrebno povečati uspeh pri preprečevanju spopadov s povečanjem udeležbe žensk v vseh fazah posredovanja in povojnega reševanja ter s tem, da se bolj upoštevajo vprašanja, povezana s spolom, v vseh razpravah, ki se nanašajo na preprečevanje spopadov;

9. Poziva vse države, naj preprečujejo in se borijo proti genocidu ter drugim hudim zločinom v skladu z mednarodnim pravom, ponovno potrjuje odstavke 138 in 139 Končnega dokumenta Svetovnega vrha 2005 (A/RES/60/1) o odgovornosti za zaščito prebivalstva pred genocidom, vojnimi zločini, etničnim čiščenjem in zločini zoper človečnost;

10. Poziva države, ki še niso ratificirale ali pristopile h Konvenciji, naj razmislijo o tem kot o najvišji prednostni nalogi in, kjer je potrebno, naj sprejmejo nacionalne zakone, da bi izpolnile svoje obveznosti po tej konvenciji;

11. Pozdravlja prizadevanja za preiskavo in kazenski pregon vseh obtoženih za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava med spopadi v Bosni in Hercegovini, vključno z genocidom v Srebrenici, poziva vse države, naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodnim rezidualnim mehanizmom za kazenska sodišča ter nacionalnimi pravosodnimi sistemi, vključno s sodiščem Bosne in Hercegovine, in zahteva, da Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo čim prej zaključi svoje delo, kar bi bil pomemben prispevek k spodbujanju miru, pravice, resnice in sprave;

12. Poziva države članice, naj razvijejo izobraževalne programe, na podlagi katerih se bodo prihodnje generacije učile o genocidu, vojnih zločinih, etničnem čiščenju in zločinih zoper človečnost, da bi se preprečilo njihovo morebitno ponavljanje;

13. Ohrabruje države članice, naj razmislijo o imenovanju nacionalne kontaktne osebe, ki bi se ukvarjala z zaščito svojega prebivalstva pred grozodejstvi z učinkovitim preprečevanjem in odzivom ter ki se lahko redno sestaja in usklajuje korake pri izmenjavi najboljših praks pri hitrih odzivih pri preprečevanju grozodejstev z drugimi državami članicami in ustreznimi regionalnimi podregionalnimi mehanizmi za preprečevanje in odzivanje na množična grozodejstva, posebnimi svetovalci in drugimi ustreznimi telesi ZN, in v zvezi s tem priznava odgovornost globalne mreže nacionalnih kontaktnih oseb glede zaščite;

14. Ponovno potrjuje pomen naukov, ki jih je treba potegniti iz napak ZN pri preprečevanju genocida v Srebrenici, kot je navedeno v poročilu generalnega sekretarja v zvezi z resolucijo Generalne skupščine 53/35 (A/54/549), kot tudi poziv iz tega poročila mednarodni skupnosti, naj stori največ, kar je mogoče, da ne bi dovolila ponovitve grozot, in odloča, da je treba hitro in učinkovito ukrepati, da bi se preprečila ponovitev takšne tragedije, ter angažirati vsa razpoložljiva sredstva, ki so ji na voljo, v skladu z Listino ZN;

15. Priznava, da resne kršitve ali zlorabe mednarodnega humanitarnega prava ali resne kršitve mednarodnega humanitarnega zakona, vključno s tistimi, ki vsebujejo spolno ali na spolu temelječe nasilje, lahko predstavljajo zgodnji pokazatelj poti h genocidu, in v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja ZN, usmerjena k spodbujanju kolektivnega odziva na prihodnja tveganja kršitev in zlorab mednarodnih človekovih pravic in kršitev mednarodnega humanitarnega prava s pobudo Human Rights Up Front; ter

16. Zahteva od generalnega sekretarja, naj zagotovi večje sodelovanje obstoječih mehanizmov za zgodnje opozarjanje z namenom preprečevanja genocida in drugih hudih mednarodnih zločinov, da bi pomagali pri odkrivanju, oceni in odzivanju na vire napetosti in točke tveganja ali odkrivanju ogroženega prebivalstva, in spodbuja generalnega sekretarja, da Varnostnemu svetu še naprej posreduje informacije in analize, za katere meni, da bi predstavljale prispevek v tem pogledu