Tegeltija opravil videokonferenco s predstavniki mednarodnih finančnih institucij v BiH

SARAJEVO, (Patria) - Predsedujoči Sveta ministrov Zoran Tegeltija je danes opravil videokonferenco s predstavniki mednarodnih finančnih institucij v BiH - rezidenčnim predstavnikom Mednarodnega denarnega sklada /MDS/ v BiH Andrewom Jewellom, vodjem pisarne Svetovne banke v BiH Emmanuelom Salinasom, vodjo pisarne Evropske banke za obnovo in razvoj /EBRD/ v BiH Manuelo Naessl, vodjo pisarne Evropske investicijske banke /EIB/ v BiH Sandrine Fisca in predstavnico Mednarodne finančne korporacije Lado Buševac o trenutnem stanju v BiH ter o možnostih in modelih odziva na krizo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa (COVID-19).

Ob tej priložnosti se je predsedujoči Tegeltija zahvalil predstavnikom mednarodnih finančnih institucij za hiter odziv in pripravljenost pomagati BiH.

Nagovarjajoč udeležence videokonference je predsedujoči Tegeltija zahteval, da se s skupnimi prizadevanji za podporo in okrevanje po krizi zagotovi znesek najmanj 600 milijonov evrov za BiH, da bi ustrezno pomagali zdravstvenemu sektorju ter gospodarstvu, ki ga je ta kriza izjemno prizadela.

Predsedujoči Sveta ministrov je predlagal tudi, da se Izvršnemu odboru MDS v Washingtonu pošlje zahteva za povečanje sredstev iz Instrumenta za hitro financiranje s sedanjih 50 % na 100 % vplačane kvote, kar bi pomenilo povečanje s 165 milijonov evrov na 330 milijonov evrov, ki bi bili prek tega instrumenta odobreni BiH.

Govoreč o ekonomskem vidiku krize je predsedujoči Tegeltija od predstavnikov mednarodnih finančnih institucij zahteval, da glede na izredne okoliščine prestrukturirajo svoje obstoječe aranžmaje in prilagodijo veljavne strategije sodelovanja z BiH trenutnemu stanju, da bi se ustrezno in hitro odzvali na krizo, ki bo neizogibno povzročila zmanjšanje števila zaposlenih v BiH.

Med pogovorom so se skupaj dogovorili, da je izjemno pomembno čim prej oblikovati sklade za okrevanje gospodarstva na ravni entitet ter te sklade napolniti, med drugim, s sredstvi mednarodnih finančnih institucij in Evropske unije ter na ta način okrepiti okrevanje gospodarstva in realnega sektorja v BiH ter vrniti delovna mesta.

Prav tako so ocenili, da je treba nadaljevati skupno usklajevanje vseh ravni oblasti v BiH prek Sveta ministrov, da bi se uspešneje in hitreje izvajali usklajeni ukrepi.