Tako je govoril Kupusović: Gledališče je stekleni zvon, kjer se človek prepusti magiji umetnosti

Novica o odhodu na boljši svet uglednega bosansko-hercegovskega režiserja in po mnogih neponovljivega Sulejmana Kupusovića je presenetila vse kulturne delavce v BiH, pa tudi širom regije. V zadnjem času se režiser Kupusović ni pojavljal v medijih, vendar bodo ostale v spominu njegove izjave in stališča o različnih družbenih in političnih vprašanjih. Za bosansko-hercegovsko novinsko agencijo Patria je dal intervju ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Takrat je dejal, da je prišlo do kulturnega prebujanja državljanov v BiH.

- Mislim, da to ni samo gledališče, ampak umetnost nasploh. Mislim, da se knjige berejo več kot prej, da se glasba več posluša, ker so nas politiki do te mere zastrupili tako preteklost kot prihodnost in sedanjost, da je potem eno redkih mest, kot pod steklenim zvonom, kjer lahko človek pobegne pred samim seboj, pobegne pred vsakdanjikom in se prepusti magiji umetnosti – je takrat dejal Kupusović za NAP.

Komentirajoč politično situacijo, je Kupusović dejal, „da bo našemu človeku še dolgo trebalo, da mu gre iz riti v glavo in da nekaj spremeni.“

To leto je za BiH in Sarajevo pomembno tudi zaradi več pomembnih jubilejev. Obeležena je 30. obletnica zimskih olimpijskih iger v Sarajevu in Mednarodnega festivala „Sarajevska zima“, 100. obletnica začetka prve svetovne vojne (sarajevski atentat) in 20. Sarajevo film festival. Že takrat je kot vizionar predvidel, kakšen potek bodo imeli ti dogodki.

- Mislim, da bodo tudi ti jubileji na žalost spremenjeni v povsem naključen dogodek, kot je bilo obeleževanje olimpijade, tako zaradi vremenskih pogojev kot zaradi pomanjkanja denarja, ali pa bodo politiki izkoristili priložnost in bodo stoletnico atentata spremenili v nove jarke, nova prerekanja, nova ponarejanja zgodovine, najmanj pa jih bo zanimalo, kaj je BiH kot država izgubila že s tem dejstvom, da je postala kraj nesrečnega atentata in koliko jo to dolgoročno stane – je dejal Kupusović.

Bil je mnenja, da namesto da bi bila BiH zdaj del Evrope, kot so Avstrija, Slovaška, Madžarska, „se še vedno držimo v kolu z zadnjim balkanskim dnom, ki so Srbija, Makedonija, Črna gora in Albanija.“

Ena od zadnjih predstav, ki jo je režiral, je bila „Lary Tompson“ Show must go on po besedilu Dušana Kovačevića.

- Predstava govori o tem, kako je v tem času, ko je vse obrnjeno proti umetnosti, ko se v kulturnih ustanovah dobesedno izključuje elektrika, ko ni osnovnih sredstev za delo, ko se ugašajo muzeji in zapirajo galerije, umetniški duh dolžan iz kljubovanja, kot bi rekel Mak Dizdar, iz kljubovanja sanjam, za vsako ceno igrati predstavo in dokazati, da ne smemo dovoliti, da zavladata tema in enoumje, ki vladata pri naših politikih. Misija umetnosti in gledališča je, da nenehno opozarja, da je človek v tem svojem edinem življenju dolžan biti dostojanstven in da ne sme dovoliti, da bi bil ponižan na raven gnide – zaključuje Kupusović.