Tajna "bolgarskega vlaka": Bošnjaška nacionalna p(r)olitika

Piše: Sead Omeragić

Ni preveč dvomov, ko so tisti strojevodje "bolgarskega vlaka iz SDA" odprto in jasno pokazali svojo pravo naravo. Udobno nameščeni v lagodna življenja, ločeni od ljudstva, globoko v blatu korupcije in nepotizma, koga predstavljajo naši nacionalni voditelji in kam nas vodijo?

"Kaj potrebuješ pomoč, če Bog da?" vpraša Asim Sarajlić, kadrovik in podpredsednik SDA.
"Bog daje preživetje," pravi na koncu dogovora eden od teh udeležencev v korupciji.

Kot bi rekel tisti pisatelj: "Davno smo se borili. Tistim, ki so se borili, ni jasno: Ali so se borili za to ali proti temu."

Politika ne more biti poštena do lastnega ljudstva, če vlada s skorumpiranimi metodami, uživa vse privilegije in govori o pravici in poštenju. Čemu zavajanje. Javna skrivnost je, da strankarski veljaki že desetletja trgujejo s svojo politično močjo. Celo prodajajo delovna mesta. Kot na tržnici. Ko so se začeli odpirati podeželski fakulteti, so seveda v naslednjih nadaljevanjih prodajale diplome. In največ jih je v politiki. Zato pošten človek ne gre v politiko, otrokom pa ne dovoli na podeželske fakultete.

Politika je postala teren za intelektualno omejene, za mediokritete. V politiko se že dolgo potiskajo podeželski goljufi in malomeščani. Stanje je takšno "de franko in de jure". Kaj pričakovati od nesposobnega, če ne korumpiranosti in spletkarjenja. Nevednežem in nesposobnim je korupcija in spletkarjenje edino uporabno orožje.

Tudi navaden nogometni klub, če hoče uspeh, išče najboljše igralce. Tukaj se včlaniš v stranko in takoj velja: Vsi se slecite, vsi boste igrali. To državo so branili ljudje, ki so sami in s svojo voljo šli branit. Ni bilo prisile pri obrambi domovine. Ljudje so se javljali za akcije po svoji volji in umirali ali bili pohabljeni. Pred dnevi se je eden od staršev, borec, pritoževal, da njegova hčerka, z zlato značko, gleda, kako na nameščenih razpisih v pravosodju zmagujejo slabši študenti. Takšnih zgodb smo se v zadnjih letih naslišali.

Imamo kot narod moč obnoviti in dvigniti moralne vrednote, s katerimi smo do zdaj preživeli?

Na tisti grozni posnetek funkcionarjev SDA se je morala odzvati Islamska skupnost BiH. Ker se tudi tisti s posnetka predstavljajo kot verniki. IS se je morala temu upreti. Licemerji bodo uničili vsako zrno dobrega v vsaki pori družbe. Delal sem v državnem podjetju, kjer je bil direktor mediokritet iz SDA, ki se je vsak dan, vsako uro klanjal svojemu poštenju. Medtem pa bi si ob astronomski plači deset do petnajst tisoč KM, dvakrat letno prislužil menedžerski dodatek v višini okoli 400 povprečnih mesečnih pokojnin, kar je celo mestno okrožje PIO oldtimerjev.

Stranke so po vojni čakale prostovoljce in poštene. Potem pa so vdrli tisti iz kleti. Še danes smrdijo po zatohlosti in nabrani vlagi. Politika pri Bošnjakih desetletje robuje negativni selekciji. Od tega "slabše ne gre".

V politiki potrebujemo moralo in poštenje bolj kot kdaj koli. Iz poštenja se rodi vsako drugo dobro. Mladina nam beži na Zahod, ker je korumpirana družba v prevodu pokvarjena družba. Obstaja korupcija tudi na Zahodu, vendar je korupcija v tuji državi lažje prenašati.

Kdo bi rekel, da bomo mi, ubogi, bedni, ubijani in razkosani narod, izbirali nesposobne in korumpirane. Kdo bi rekel, da bo narod, ki je doživel največje in najstrašnejše tragedije in genocid, na oblast pripeljal ljudi s slabim izobrazbo in brez morala. Tiste, ki s tem, ko spregovorijo, odmevajo s praznino in kratkim spominom. "De franko in de jure".

Nikoli Bosna ni bolj izpostavljena lažem in obrekovanju kot danes. Danes je laž v rokah naših sosedov najmočnejše orožje proti BiH. Politični licemerji ne morejo dati odgovorov na te laži.

Kdo bi rekel, da bo ta narod, za čigar svobodo in ohranitev države je umrlo na desettisoče najlepše mladosti, da bo ta narod izbiral strašno duševno in intelektualno bedo. Da bi zmagala naša pravica in resnica, moramo biti čisti pred sabo, pred Bogom in pred svetom. Nekateri prihodnji naši voditelji morajo biti nad vsemi politikami in umazanijami. Le častni in pošteni nas lahko obdržijo na tem tleh, v tej Bosni in Hercegovini. Le tako, z oporo na poštenje, bomo lahko pokončni v ponosu in preživeli groze, ki nam kmalu sledijo.

Ali danes ne vidimo, soočeni z izginotjem in novimi tragedijami, da so nam nesposobni in duševno bedni v oblasti največja nevarnost za obstanek?