Svetovna banka o Zahodnem Balkanu: Visoka javna poraba, premalo delovnih mest

WASHINGTON, (Patria) - Po podatkih iz zadnjega Rednega ekonomskega poročila za Zahodni Balkan "Potrebno je pospeševanje reform" gospodarska rast na Zahodnem Balkanu beleži
pospešek z 2,6 odstotka v letu 2017 na 3,8 odstotka v letu 2018, s predvidenim povprečjem 3,7 odstotka v letih 2019-20. Vendar pa so ti obeti podvrženi naraščajočim zunanjim in domačim
tveganjem, vključno z geopolitičnimi in trgovinskimi spori ter počasnejšim od pričakovanega tempom strukturnih reform, so sporočili iz Svetovne banke.

Glede na poročilo imajo države v regiji zdaj priložnost za pospešitev reform za ublažitev teh tveganj zaradi vse večjih zahtev javnosti po večjih gospodarskih možnostih. Kljub močnejši rasti v letu 2018 je bilo v regiji odprtih manj novih delovnih mest, kar odraža omejeno dinamiko zasebnega sektorja. Na Zahodnem Balkanu je bilo v letu 2018 ustvarjenih le 96.000 delovnih mest, predvsem v proizvodnji in storitvah, v primerjavi s 171.200 delovnimi mesti, odprtimi v letu 2017. Stopnja brezposelnosti se je v letu 2018 zmanjšala, vendar je še vedno visoka, zlasti za ženske in mlade. V nekaterih državah je upad brezposelnosti posledica povečane neaktivnosti delovne sile in emigracije, ne pa zaradi novoodprtih delovnih mest.

„Politiki v regiji bi morali izvajati reforme, ki bodo imele trajnostno rast in spodbudile ustvarjanje delovnih mest“, pravi Linda Van Gelder, direktorica Svetovne banke za Zahodni Balkan.

„Hitro rastoča podjetja ustvarjajo največje število delovnih mest na Zahodnem Balkanu, vendar je takih podjetij malo, še posebej v primerjavi z drugimi malimi tranzicijskimi gospodarstvi v Evropi.

"Odstranitev ovir, ki malim podjetjem otežujejo konkurenčnost in rast, bo odprla možnosti za ljudi – spodbujala podjetništvo in inovacije, krepila rast zaposlovanja in sprostila potencial človeškega kapitala te dinamične regije.“

Poročilo poudarja, da države, ki so se zavezale fiskalni konsolidaciji, beležijo upad javnega dolga, ohranjanje teh rezultatov pa je ključnega pomena. V večini držav je javni dolg še vedno visok, javno porabo pa zaznamujejo veliki izdatki za plače v javnem sektorju in netargetirani socialni programi. Zato izboljšanje učinkovitosti in pravičnosti javne porabe ter krepitev mobilizacije prihodkov ostajajo prednostne naloge za države Zahodnega Balkana.

V tem kontekstu je, po navedbah poročila, za države Zahodnega Balkana ključnega pomena izboljšanje reform, usmerjenih v povečanje produktivnosti, spodbujanje rasti in
odpiranje delovnih mest. Poročilo obravnava možnosti politik na področjih, kot so politika konkurence, obdavčevanje, diverzifikacija finančnega sektorja in gospodarska povezanost.
Poročilo prav tako obravnava izzive človeškega kapitala v regiji. Če ti izzivi ostanejo nerešeni, bodo resno omejili obete za rast in zmanjšanje revščine. Na primer, vlaganje v zgodnji
razvoj otrok bi pomagalo izboljšati rezultate v osnovnem in srednjem izobraževanju ter bi učence opremilo z veščinami, ki jih delodajalci iščejo.

Bolje usmerjeni programi socialne pomoči bi pomagali revnim in ogroženim gospodinjstvom pri zaščiti pred šoki, medtem ko bi učinkovitejši zdravstveni sistemi pomagali pri zajezitvi rasti nenalezljivih bolezni in zmanjšanju stroškov zdravstvenega varstva, ki jih plačujejo državljani iz lastnih sredstev.