Svetovna banka o Zahodnem Balkanu: Spremeniti strategije zaposlovanja, do leta 2050 padež delovno aktivnega prebivalstva za 20 odstotkov

(Patria) - Pričakuje se, da se bo gospodarska rast Zahodnega Balkana zmerno pospešila v letu 2026, medtem ko se v letu 2027 napoveduje konkretnejše okrevanje, k čemur bodo prispevali močnejši izvoz in naložbe, skupaj s popuščanjem globalne gospodarske negotovosti. Da bi se ohranil napredek pri približevanju stopnji razvoja Evropske unije, se mora regija osredotočiti na ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, navaja se v novem, danes objavljenem poročilu Svetovne banke.

Gospodarska rast na Zahodnem Balkanu se je v letu 2025 upočasnila, saj je inflacija povzročila zmanjšanje potrošnje, medtem ko je povečana negotovost omejevala trgovino in naložbe, in to kljub solidni rasti plač in kreditov. Fiskalna politika, kljub rahli sprostitvi, ostaja disciplinirana, tako da je primanjkljaj znašal manj kot 3 %, javni dolg pa je nadaljeval padajočo pot.

Po napovedih Rednega gospodarskega poročila za Zahodni Balkan bo skupna gospodarska rast Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije v letu 2025 dosegla 3 %, kar je za 0,2 odstotne točke manj od prejšnjih projekcij. Predvideva se tudi pospešitev rasti na 3,1 % v letu 2026, nato pa na 3,6 % v letu 2027.

„Zahodni Balkan dosega napredek in zmanjšuje razliko v razvoju v primerjavi z naprednejšimi gospodarstvi Evropske unije, vendar je gospodarska rast še vedno nezadostna, da bi izpolnila pričakovanja državljanov,” pravi Xiaoqing Yu, direktorica Svetovne banke za Zahodni Balkan.

"Da bi regiji pomagali postati moderno gospodarstvo, je pomembno razmisliti o spremembah strategije zaposlovanja, kot so spodbujanje večje udeležbe na trgu dela, izboljšanje spretnosti državljanov in krepitev podjetij z digitalnimi izboljšavami,” je sklenila.

Po ugotovitvah iz tega poročila se Zahodni Balkan sooča s paradoksom na trgu dela: v nekaterih sektorjih je prisoten trajen primanjkljaj delavcev, vendar so hkrati stopnje brezposelnosti visoke – nad 10 odstotki – udeležba v delovni sili pa je nizka, pod 55 odstotki, zlasti med ženskami, mladimi in starejšimi odraslimi.
Demografska gibanja povečujejo te izzive. Delovno sposobno prebivalstvo se je že znatno zmanjšalo, po projekcijah pa se pričakuje njegov padec za skoraj 20 odstotkov do leta 2050. Če se bodo nadaljevala sedanja gibanja glede števila prebivalcev, gospodarske rasti in trga dela, bi se regija lahko soočila s primanjkljajem več kot 190.000 delavcev v naslednjih petih letih.

Da bi "odklenila" gospodarsko rast, mora Zahodni Balkan vlagati v osnovno infrastrukturo, ki je ključnega pomena za ustvarjanje delovnih mest.

Med ukrepi so krepitev izobraževalnega sistema in sistema zdravstvenega varstva ter povečanje stopnje udeležbe v delovni sili, zlasti med ženskami. Vlaganje v prometno, okoljsko in energetsko infrastrukturo bo pomagalo hitrejšemu in učinkovitejšemu povezovanju podjetij in državljanov, kar bo izboljšalo produktivnost. Poleg tega poslovanje in rast zasebnega sektorja zahtevata krepitev javne uprave in zagotavljanje podpore politikam, ki spodbujajo gospodarsko rast, hkrati pa ustvarjanje predvidljivega regulativnega okolja. Spodbujanje konkurence v ključnih sektorjih, kot sta energetika in promet, reforma državnih podjetij, poenostavitev predpisov in zagotavljanje podpore inovativnim startupom bodo podjetjem omogočili širitev poslovanja in izboljšanje kakovosti storitev.

Končno bi moralo aktiviranje zasebnega kapitala podpreti gospodarstvo prek financiranja, naložb, garancij in zavarovanja, hkrati pa spodbuditi digitalne in zelene izboljšave.