Svetovna banka o BiH: Pomanjkljivosti v izobraževanju in zdravstvu ogrožajo prihodnost prebivalcev

SARAJEVO, (Patria) - Otrok, ki se danes rodi v Bosni in Hercegovini (BiH), bo ob odraščanju dosegel le 58 odstotkov produktivnega potenciala, ki bi ga lahko dosegel z dokončanim celovitim izobraževanjem in polnim zdravjem, navaja najnovejša izdaja indeksa človeškega kapitala (HCI) Svetovne banke, ki meri rezultate človeškega kapitala po svetu pred pandemijo. Ta odstotek je nižji od povprečja regije Evrope in centralne Azije, vendar višji od povprečja držav z višjim srednjim dohodkom.

Človeški kapital sestavljajo celotno znanje, veščine in dobro počutje, ki jih ljudje pridobijo med svojim življenjem, kar jim omogoča, da uresničijo svoj potencial kot produktivni člani družbe.

„Človeški kapital je najpomembnejši vir BiH in ključnega pomena za razvoj države. Na žalost država hitro izgublja svoj človeški kapital, saj prebivalci, zlasti mladi, zapuščajo državo v iskanju boljših priložnosti drugod. Toda tudi za tiste, ki ostanejo, pomanjkljivosti v izobraževanju in zdravstvu pomenijo, da bo skoraj polovica produktivnosti med njihovim življenjem izgubljena, saj jim izobraževanje ne zagotavlja znanj, ki so potrebna na trgu, zdravstveno varstvo pa jim ne omogoča zdravega in produktivnega življenja,“ pravi Emanuel Salinas, vodja urada Svetovne banke v Bosni in Hercegovini ter Črni Gori.

„Pandemija COVID-19 je le povečala nujnost ukrepanja za zaustavitev izgube človeškega kapitala. Naša želja je videti, da ljudje v BiH živijo zdravo življenje in da lahko uresničijo svoj polni potencial. To je dosegljivo, vendar moramo ukrepati takoj, da bi obrnili ta negativen trend.“

Pri oceni izobraževanja v BiH poročilo kaže, da lahko otroci v povprečju pričakujejo, da bodo do 18. leta starosti zaključili 11,7 let šolanja. Vendar pa ob upoštevanju kakovosti učenja to predstavlja le ekvivalent 7,8 let efektivnega izobraževanja. Kakovost učenja je najpomembnejšega pomena za razvoj človeškega kapitala. To pomeni, da izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja pri pouku in v šolah po vsej državi predstavlja pot za povečanje človeškega kapitala in omogočanje uresničevanja potenciala za rast vseh učencev v Bosni in Hercegovini. Da bi se to doseglo, je pomembno, da država kot prednostno nalogo postavi razvoj izobraževanja.

Letošnje poročilo vključuje tudi analizo desetletnega razvoja človeškega kapitala v 103 državah od leta 2010 do 2020. Albanija, Azerbajdžan in Rusija sodijo med deset držav, ki so dosegle največji napredek na področjih zdravstva in izobraževanja na svetu.

Svetovna banka pomaga vladam pri oblikovanju dolgoročnih rešitev, s katerimi bodo v obdobju po pandemiji zgradile odpornejša, bolj vključujoča gospodarstva. V Bosni in Hercegovini Svetovna banka podpira zdravstveni sektor s financiranjem medicinske opreme, potrošnega materiala in objektov kot odgovor na pandemijo COVID-19, trenutno pa z oblastmi preučuje možnosti za izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sektorja in kakovosti storitev.

Regionalni dosežki na področju zdravstva

Skupno so zdravstveni rezultati v regiji Evrope in centralne Azije glede na globalne standarde relativno dobri. V zadnjih 10 letih so se stopnje umrljivosti otrok znatno zmanjšale, pri čemer sta Azerbajdžan, Kazahstan in Turčija zabeležila največji upad umrljivosti med otroki. Podobno so se stopnje zaostajanja otrok v rasti znatno zmanjšale, zlasti v Albaniji, Azerbajdžanu, Severni Makedoniji in Turčiji. Znatno so se zmanjšale tudi stopnje umrljivosti odraslih, pri čemer največ v Kazahstanu, Rusiji in Ukrajini. Vendar pa stopnje umrljivosti odraslih še vedno ostajajo visoke v več državah.

Regionalni rezultati na področju izobraževanja

Rezultati osnovnega izobraževanja v regiji Evrope in centralne Azije so deljeni, čeprav je učinek regije glede na globalne standarde dober. V zadnjem desetletju so se pričakovana leta šolanja povečala, pri čemer sta največji napredek dosegla Azerbajdžan, Albanija, Črna Gora, Poljska in Rusija – predvsem zaradi povečanega vpisa v srednješolsko in predšolsko izobraževanje. Vendar pa so se pričakovana leta šolanja v številnih državah, vključno z Bolgarijo, Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, zmanjšala. Kakovost izobraževanja se v povprečju v zadnjem desetletju v regiji ni izboljšala. Bolgarija in Ukrajina spadata med države, kjer je opazno zmanjšanje kakovosti izobraževanja. Države, ki so dosegle izboljšanja v kakovosti izobraževanja, vključujejo Albanijo, Moldavijo in Črno Goro.

Globalno poročilo HCI navaja tudi potrebo po boljšem zbiranju podatkov, kar bi ustvarjalcem politik v državah omogočilo ciljno podporo tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Indeks človeškega kapitala Svetovne banke obravnava pot otroka od rojstva do 18. leta starosti v kritičnih vidikih, kot so preživetje (od rojstva do 5. leta); pričakovana leta osnovnega in srednjega
obrazovanja, prilagojena glede na kakovost; zaostajanje otroka v rasti; in stopnje preživetja odraslih. Na podlagi podatkov do marca letos, HCI za leto 2020 predstavlja začetno stanje ključnih parametrov pred pandemijo, kar lahko pomaga pri sprejemanju odločitev o politiki in naložbah med okrevanjem po pandemiji.