Svetovna banka: BiH mora zmanjšati javni sektor in izkoristiti potencial zasebnega

SARAJEVO, (Patria) - Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Severno Makedonijo in Srbijo – šest držav Zahodnega Balkana – čaka gospodarska rast v letu 2021, po največji recesiji, ki je prizadela regijo v letu 2020. Po tej recesiji, ki jo je povzročila pandemija COVID-19 in je povzročila ocenjeno zmanjšanje rasti v regiji za 3,4 odstotka v lanskem letu, naj bi regija Zahodnega Balkana v letu 2021 dosegla 4,4-odstotno rast. V nadaljnjem obdobju se pričakuje upočasnitev rasti na 3,7 v letih 2022 in 2023, pri čemer bodo podaljšani učinki pandemije še naprej vplivali na manjše naložbe in zaposlovanje v regiji, navaja najnovejše Redno ekonomsko poročilo Svetovne banke za Zahodni Balkan.

Bosno in Hercegovino (BiH) je v letu 2020 zajela najhujša recesija v zadnjih 25 letih, z zmanjšanjem gospodarske rasti za 4,3 odstotka, predvsem zaradi povečanja števila novih primerov okužbe s COVID-19, padca potrošnje, naložb in povpraševanja iz tujine. Čeprav pričakujemo, da bo v BiH gospodarska rast v letu 2021 dosegla 2,8 odstotka, sta dinamika in potek okrevanja skrajno negotova, opozarja poročilo.

„Vemo, da se zdaj lahko in se mora storiti veliko, da se zmanjšajo ranljivosti, ki jih je kriza poudarila – kot so slabosti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju ter poslovnem okolju,“ pravi Emanuel Salinas, vodja urada Svetovne banke za Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

„Zdaj je čas, da delamo ne le na okrevanju po krizi, ampak tudi na razvoju dolgoročnih rešitev, s katerimi bomo zgradili odpornejše, bolj vključujoče gospodarstvo v obdobju po pandemiji.

Poročilo priporoča, da BiH nadaljuje po reformni poti pri reševanju dolgoletnih vprašanj – zakoreninjenih strukturnih in institucionalnih problemov. BiH mora omogočiti izkoriščanje potenciala zasebnega sektorja in zmanjšati veliko zastopanost javnega sektorja, pri čemer daje prednost mednarodnim integracijam skozi naložbe in izvoz.

„Vsekakor opažamo nekatere pozitivne trende v regiji, ki jih spodbujajo hitra dejanja mnogih držav pri blaženju najhujših posledic pandemije, vendar bodo posledice pandemije na zdravje in ekonomska opustošenja še vedno čutiti,“ je izjavila Linda Van Gelder, regionalna direktorica Svetovne banke za Zahodni Balkan.

„Izvajanje cepljenja, skupaj z rastjo zaupanja, potrošnje in trgovine, bo prav tako pomagalo ohraniti ta zagon, vendar morajo države še naprej previdno usmerjati napore k uvajanju in krepitvi politik, ki vodijo k rasti, varovanju zdravja in krepitvi človeškega kapitala.“

Pandemija je ustavila desetletja napredka pri povečevanju plač in zmanjševanju revščine v vseh državah regije, trgi dela na Zahodnem Balkanu pa so nadomestili le polovico izgub, ki jih je povzročila pandemija – pustili so velikega števila brezposelnih in mnoge prisilili, da popolnoma zapustijo trg dela. Čeprav se je stopnja brezposelnosti zmanjšala – s 13,5 odstotka v letu 2019 na 12,6 odstotka v letu 2020 – je to predvsem posledica povečane neaktivnosti, pri čemer je skupna izguba delovnih mest na Zahodnem Balkanu do konca leta 2020 dosegla skoraj 70.000. Poleg tega so te izgube nesorazmerno prizadele bolj ranljive skupine prebivalstva v regiji, vključno z ženskami in mladimi – pri čemer je stopnja brezposelnosti med mladimi v letu 2020 dosegla 33,6 odstotka, kar je ustavilo petletni trend padanja.

Glede na poročilo morajo javne politike v regiji ostati jasno osredotočene na boj proti pandemiji, omejevanje socialnih vplivov in spodbujanje okrevanja. Vse države bi morale zagotoviti, da imajo njihovi zdravstveni sistemi ustrezne vire za nabavo in distribucijo cepiv, testiranje, zdravljenje, osebno zaščitno opremo ter prilagajanje in vzdrževanje zdravstvenih ustanov. Naložbe v izobraževanje, digitalizacijo in druge infrastrukturne projekte, pa tudi zelene pobude, bi morale biti prav tako prednostne, saj lahko pospešijo nujno potrebno tranzicijo k manjši odvisnosti od ogljika, ko bodo države izhajale iz pandemije.