Priča zaštićenog svjedoka: Preiskovalci SIPA-e so govorili, jaz podpisal, nisem bil niti na Čemernem!

(Patria) - S pričanjem zaštićenega svjedoka 'I' Tožilstva BiH se je danes pred Sodiščem BiH nadaljeval proces v zadevi Džemal Hadžić in drugi, v zvezi z napadom na Čemerno, kjer so bile nameščene štiri havbice VRS, Teritorialna obramba pa je izvedla napad z namenom nevtralizacije havbic.

Na samem začetku so obrambe podale ugovor zakonitosti zaslišanja tega svjedoka, odvetnik Ifet Feraget pa je predlagal spremembo vrstnega reda izvajanja dokazov, oziroma je zahteval, da se najprej kot priče zaslišijo preiskovalci Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA), ki so zaslišali tega svjedoka.

Namreč, danes se je lahko slišalo, da obrambe trdijo, da obstajajo materialni dokazi, ki kažejo, da svjedok ni bil na kraju dogodka v času, v katerem se v zapisniku trdi, da je bil. Eden od odvetnikov je obvestil sodni senat, da ima informacije, da je bil svjedok do treh ur v gostilni in da je bil pijan. Sam svjedok 'I' je povedal, da je veliko pil, vendar da ni bil do treh v gostilni, in da sicer veliko pije, ker je to njegova potreba in zdravilo. Povedal je, da pije tudi apaurine, da ima zdravstvene težave, da se ne spominja imen nekoga, s katerim se je družil 20 let, in podobno.

Po tem je bilo več ugovorov glede psihičnega stanja svjedoka, kar je svjedok sam potrdil, saj je na vprašanje, kako se počuti, odgovoril: „Ni dobro, ampak tako je.“ Sodišče je zavrnilo predlog za izvedbo njegovega izvedenstva in dovolilo, da se ga zasliši. Med samim zaslišanjem tožilca Vladimirja Simovića sta se slišali dve različici: ena iz zapisnika, ki je polna podrobnosti, natančnih opisov, v sodni dvorani pa je svjedok pokazal zelo skromen besednjak in na skoraj vsa vprašanja odgovoril z "ne spominjam se". 

V trenutku, ko je tožilec vprašal, kdo je bil še z njim, in potem ko je svjedok rekel, da se ne spominja, mu je tožilec iz zapisnika prebral imeni Mirse Šumara in Enesa Duraka, je svjedok povedal:

„Jaz Enesa Duraka nikoli ne bi omenil, če mi ga oni ne bi omenili. Jaz ne poznam človeka. Ne vem, kdo je Enes, nikoli ga nisem videl,“ je povedal svjedok I.

Kasneje je pojasnil, da so mu to povedali preiskovalci SIPA-e, da so mu vse to povedali, on pa je prikimaval in podpisal. Tako je svjedok pojasnil tožilcu Vladimirju Simoviću, kako se zdaj ničesar ne spominja.

Na koncu je svjedok povedal, da bi rad vedel, koliko je bilo akcij na Čemernem, ker bodo priče, ki bodo potrdile, da on ni bil v akciji, ki je v obtožnici. Na ta način je bila postavljena pod vprašaj zakonitost celotne preiskave, o čemer obrambe nenehno govorijo. Po Zakonu o kazenskem postopku se izjave prič praviloma snemajo. V tem primeru od 122 prič nobena ni bila posneta.

Sodni senat je v nadaljevanju prepovedal tožilcu Simoviću nadaljnjo uporabo branja izjave. Zanimivo je, da je ta odločitev prišla šele potem, ko je Simović dve uri bral izjavo. Senat bo kasneje ocenil, ali bo izjava vključena kot materialni dokaz.

Tožilstvo BiH obtožuje nekdanje pripadnike Teritorialne obrambe (TO) ter aktivnega in rezervnega sestava policije Džemala Hadžića, Teufika Turudića, Džemala Smolo, Senada, Harisa in Benjamina Sikiru, Enesa Duraka, Mirsada, Nusreta in Mirzeta Bešlijo ter Hamdijo Spahića in Nehura Ganića, da so junija 1992 sodelovali v združenem zločinskem podvigu v Čemernem.

Nadaljevanje sojenja je določeno za 21. marec, ko naj bi obrambe navzkrižno zaslišale zaštićenega svjedoka 'I'.